Od BIV do BII pa nekaj vmesne plezarije

Po prejšnjem tednu preživetem na BI in osvojeni Veliki Martuljški Ponci se mi je porodila ideja za naslednji vikend-tour.

Ko sem v petek prišla iz šole v naravi, sva se z Markom odpravila spat na BIV, saj sva bila oba mnenja, da je težak ruzak lažje nesti v temi, kot pa pri dnevu. Tako sva imela v soboto le slabo urco dostopa do Južnega raza Škrlatice. V smeri nisva bila sama, zato sva morala štante celotno smer nabijati sama, čeprav se v smeri najdejo klini res na vseh koncih. Skala naju je navdušila, orientacija pa tudi ni preveč zahtevna, če plezaš z mislijo, da se ne smeš preveč matrati. Ko sva prišla na vrh grebena, sva zagledala možica, ki naju je usmeril v Kotel. Pogled proti melišču in škrbini, ki je bila najin naslednji cilj, je bil sladko-kisle narave. Misel, da bova j*** ježa čez melišče, pa se je kmalu izgubila, saj sva po slabi urci v spremstvu gamsov že poplezavala proti ozebniku. Slednji je urejen z novimi navrtami štanti – 5x po 30 m. Sledila je samo še telovadba po melišču proti bivaku, kateri je bil tudi najina spalnica za naslednji večer.

Ker je bilo za nedeljo napovedano nekoliko vetrovno vreme, sva se za cilj odločila zjutraj – sklenila sva, da poskusiva najti prehode po Vzhodnem grebenu Srednjega rokava. Za informacije sva imela le vpis od Miheliča. Meni osebno je cmok v grlu, če sva prav, izginil šele, ko sva po 300 metrih poplezavanja naletela na star klin. Pustimo dejstvo, da je to bil eden od dveh v celotnem grebenu, ampak vsaj veš, da nisi prvi tam. Pod strmim kaminom sva se navezala na štrik, saj skala ni ravno iz trgovine z novimi ploščicami. Mark je suvereno plezal naprej, jaz pa sem mu celotno smer solila pamet, kje se mi zdijo najlažji prehodi. Meniva, da sva smer res zadela v nulo! Nekje proti vrhu sva naletela celo na 3 možice. Do rokava sva naredila še 10 metrski abzajl in že sva stala nekaj metrov pod vpisno skrinco. Sledilo je še šodranje iz Rokava nazaj v Ozebnik, pripetje spalke in pa armiča na bivaku in pa 600 metrov melišče-expressa proti Vratom.

Četudi tura po oceni ni visoka se oba strinjava, da plezanje z ruzakom polno robe – voda, spalka, hrana in armič, doda komponento kompleksnosti. Pa sedaj tudi veva, da je od izhodišča za BII do parkirišča v Vratih 1,5 km in ne samo 1 km hoje 😉 .