Med plezanjem Centralne smeri v Zadnjem Prisanku, sva z Mihom oba izrazila željo, da se 1x podava v Čopov steber. Ni minilo dolgo, ko se ponovno naveževa in tako preteklo sredo splezava Čopov steber. Ob zori sva že pod Steno, kjer po Skalaški smeri splezava do Gorenjskega turnca. Tam si privoščiva krajšo pavzo, nato pa se odpraviva proti stebru. Plezanje v samem stebru ni preveč zahtevno, šele ko se ta zlije z navpično steno se težavnost plezanja stopnjuje. Osebno sem bil presenečen, ko sem videl da so tudi najtežji raztežaji “rahlo” podrti :). Miha smer prepleza prosto (dec, še enkrat vsa čast), sam pa si zaradi majavih oprimkov 2x pomagam s kompletom. Iz smeri izstopiva ob mraku, nato pa naju čaka še “prijeten” sestop čez Luknjo nazaj do avta. Kljub utrujenosti se oba strinjava, da je bila tura res epska.
Bravo