Oda ledu

cilj: nismo vedl, dokler nismo ke pršli 🙂
izhodišče: Rabeljsko jezero

Sedem so kazal kazalci, ko zbral smo ledni se plezalci.
Eni tihi in spočiti, drugi z nočne, že naviti.
Zapelje pot nas k sosedi, da izognemo se čredi.
Zmrznjen Rabelj nas pričaka, strumno četica koraka.
Skozi gozd, čez potok strumno, ''višji gor!''- Šteblaj pogumno,
Super luštna je izbira – le dostop nas mal' zavira.
Soteska v senci nas pričaka, vježbaj štante, abalaka.
Andraž in Raf nas podučita, kje nevarnost lohk je skrita.
Svečke, gobe pust pri miru, pikej tko, da nauš iztiru.
Tin navrta nam vijake, da pretegnemo še krake.
Skripajo dereze urno, cpini pikajo ažurno.
Pokonci poligon postavi in včasih pade kaj po glavi.
Kri se končno nam ogreje, vsak na vrh se v soncu smeje.
Zamudnikov trojica pride, čez hrib kmal sonce nam uide.
Na rame vržemo vso robo, hvaležni za uspešno probo.
Pr Danic obvezna analiza, ''še mo šli!'' veli vsa miza😊.

V izkušanju in preizkušanju lednega plezanja smo uživali: Raf, Andraž, Mare, Monika, Renata, Mac, Matej, Alan, Miha, Tin, Luka, Naja ter moja (velika) malenkost😊

One Reply to “Oda ledu”

Dodaj odgovor