Pretekla zima

Letošnja zima je bila za plezalce zelo prijazna. Sicer zelo dobrih snežnih razmer ni bilo, je bilo pa malo snega na dostopih in v stenah. Decembra sem začel plezalno sezono z vodenjem preko nam dobro poznanega S raza v Mali Mojstrovki. Precej poprhana smer, je kljub nizki težavnosti služila za dobro kalibracijo telesa in psihe – še toliko bolj, ker sem bil v vlogi vodnika. Kmalu za tem sva se z Lukom Stražarjem dogovorila za Direktno smer v Špiku. To je bilo v začetku leta po obilnem sneženju, kar je pomenilo, da dostopi niso bili več tako udobni. Najin cilj je bil, da smer preplezava v enem dnevu. S hojo sva začela ob 3.00 in ob 7.00 sva se že navezala na vrv na vrh Rušnate glave. Razmere v spodnjem delu stene, do Dibonove police, so bile precej slabe. Gladka skala in prhek sneg. Od police naprej, ko se stena postavi pokonci pa so se začele boljše razmere. Celo nekaj škripavca se je našlo. Po 17 urah plezanja sva si na vrhu stisnila roke in laufala v dolino. Nekaj dni po tem, sem med vodenjem po Slovenski smeri opazoval desni del Triglavske stene in z vrha sporočil Boru Levičniku, da od daleč razmere v Skalaški smeri obetajo hitro plezanje. Štiri dni po tem sva zgodaj zjutraj odrinila od Peričnika. Plan je bil precej preprost in zelo podoben tistemu s Špika – smer preplezati v enem dnevu. Ob prvem svitu sva se navezala na vrv in začela s plezanjem. Smer je bila precej suha in tudi sneg je bil na ključnih mestih predelan, kar je omogočalo hitro napredovanje. Med plezanjem je bil konstantno prisoten močan veter (40 km/h), ki naj bi po napovedi ponehal okoli sedmih zjutraj, vendar je vztrajal prav do sončnega zahoda. Veter je bil predvsem problematičen na Gorenjskem turncu, kjer se zaradi snega naredi ozek greben. Plezanje v vršnem delu je bilo res uživaško – popolnoma suha skala v težjih delih in predelan sneg na položnejših delih. Vrh sva dosegla po 13 urah od avta v Peričniku. Več si lahko ogledate v videu: https://www.youtube.com/watch?v=z_SN94vIwqM.  Suhe razmere so se nadaljevale, kar je bilo treba izkoristit. Tako sva se z Žigo Oražmom dogovorila za Kovinarsko smer v Veliki Mojstrovki. Smer je bila v veliki večini suha, tako sva za smer potrebovala malo več kot pet ur. Plezanje Kovinarske smeri si lahko ogledate v videu: https://www.youtube.com/watch?v=fTfGWYe0nIE. Apetiti za splezat nekaj težjega so spet zrasli. Tako sva se z Žigo dogovorila, da tokrat splezava klasiko Kamniško-Savinjskih alp – Direktno v Štajerski Rinki. Ko sva dosegla vrh Turskega žleba, naju je spet pozdravil stari prijatelj veter, ki nama je spremenil plane. V takem mrazu enostavno nebi prišla čez v enem dnevu. Tako sva se odločila za nekoliko lažjo smer – Igličevo v Mali Rinki. Smer je res klasična linija, vendar je v taki suhi zimi večkrat potrebno zares zbrano plezanje čez plate. Za smer sva potrebovala nekaj več kot 5 ur. Video plezanja v Mali Rinki je tukaj: https://www.youtube.com/watch?v=aIqe-_d6U0I.  Ko je že kazalo, da se bodo temperature začele dvigovati sem se odpravil na solo vzpon preko smeri Potočnik-Tominšek v Spodnjem Rokavu in turo podaljšal še z grebenskim prečenjem do Srednjega Rokava. Zares top! Izpred domačih vrat v Mojstrani, sem do vrha Spodnjega Rokava potreboval 4 ure in 45 min. Kratek video plezanja si lahko ogledate tukaj: https://www.youtube.com/watch?v=dhX6u-K_xoM.

Sedaj pa še malo smučanja, potem pa topla skala!