Danes naju je z Alainom malo zaneslo proti severozahodni steni Begunjske Vrtače v Lenuhovo smer. Zgodaj sva prispela na parkirišče, kjer je kot običajno že stal trop pohodnikov in turnih smučarjev. Dereze sva nataknila že pri avtu tako, da je nahrbtnik bil lažji že v štartu za ducat gramov. Vstop v smer sva začela s skokcem in nadaljevala po nekakšni čudni podlagi. Neka mešanica starega, novega, napihanega, skorjastega snega. Malo boljša podlaga je bila bolj proti sredini same smeri. Na nekaterih mestih sva zabila tudi kak klin za izdelavo varovališča. V večini primerov nama je pri varovanju pomagalo rušje. Tudi današnji veter je bil zelo nadležen, saj nam je v oči metal pršič od vstopa do izstopa smeri. Zmrznjeni prstki na nogah in rokah so svoj ˇHuraˇ doživeli na južni strani gore. Sestopila sva po Šentanskem plazu in nazaj grede našla še izgubljeno rokavico.
Današnja izbira smeri je zahtevala veliko truda in zmrznjenega švica, predvsem zaradi slabih zimskih razmer… Kmalu bo na pragu pomlad, zato je čas, da se zimska oprema počasi pospravi v omare ali pač…
Današnja lekcija: Lahko rečeva, da je kladivo na cepinu za en K vredno, in da je kladivo boljša izbira v vseh pogledih. 🙂
Plezala sva: Alain V. in Michel G.
