O Michel G.

Jesenice, Slovenia

Slovenska smer

Včerajšnji dan se nam je nekako začel na prepolnem parkingu v Vratih v zgodnjih jutranjih urah. Ker pa brez kave dan ne bi bil mogoč, smo še malo posedeli na vlažni klopi pred Aljaževim domom, potem pa skozi gozd mimo kravic in čez Prag v začetek smeri. Dolgo, naporno in na nekaterih odsekih zahtevno smer smo preplezali večinoma v senci. Razgledi pa so bili tisti, ki so nam dvigali energijo. Sonce in vročina sta nas spremljala pri sestopu vse do prvega praga. Malo utrujeni a zelo zadovoljni smo še enkrat obiskali dom, kjer je sledila analiza.😊👍

Kranjska Poč

Aljoši in meni ponovitvena, Doroteji pa v prvo. Okoli 10h zjutraj pred ZD veseli obrazi in polni energije na brezplačen parking na Vršič. V smeri pa zmrznjeni prstki, mrzle plezalke in nov neznan ovinek s previsom brez klina v skali. In, ker je imel Aljoša dobro kladivo, veliko moči in lepega jeseničana, se je odločil, da ga bo delil tudi z drugimi plezalci. Kamin je bil tisti, ki nam je vzel več časa in energije (meni mogoče celo malo preveč) a smo ga uspešno odslovili. Na vrhu nas je pričakalo sonce, vetrič in odmrznjeni prstki. Veselja nam na vrhu tudi ni manjkalo in, ker je bil dan odličen, komaj čakamo, da ga ponovimo v kakšni drugi smeri…😊

Pocarska

No pa smo odšli na krajši izlet v Rafovo IV ( zame V, glede na to, da sem prvič plezal kot vodilni 😊 ). Včeraj smo Luka, Lidija, Irena in jaz veseli odcepetali na Vršič kjer nas je že na samem začetku pričakalo presenečenje – zaprt parking in pony šov. Ker pa so varnostniki bili stari dolgoletni sodelavci in znanci, smo prostor za avto z lahkoto dobili. Dokaj hitro smo se znašli pod steno v Pocarski smeri v polni bojni opremi. V sami smeri nismo hiteli, saj smo imeli časa na pretek. Za nami je bila le ena sama naveza treh in, ker se je videlo, da se jim zelo mudi, smo jo pustili naprej. Vzpon je potekal umirjeno, zelo zbrano in predvsem varno. Korak za korakom do vrha in veselja, potem pa v dolino do končnega cilja t.i. analize… 😊

Športna Vipava (Skriti Raz V/IV in Steber + Zgornja Varianta V-/III )

Zgodaj zjutraj sva se Goran in jaz napotila proti Vipavi. Nekako sva se dogovorila, da ponoviva smeri, ki smo jih preplezali s svojimi mentorji (za prvo samostojno plezarijo malo bolj znane). Po prvi preplezani smeri se je pokazalo, da je naveza lepo sinhronizirana. 🙂 V steni sva bila povsem sama, le nekaj feratarjev se je na vsake toliko prikazalo izza kakega drevesa. Sonce in vročina sta nas dohitela, ko sva preplezala polovico druge smeri, tako, da sva nekako zaobšla najhujši val. Parkrat so nam na pomoč priskočile tudi kače različnih vrst in oblik.(OPOZORILO: Bodite previdni, kač je OGROMNO!). V daljavi so se slišali tudi poki SV. Dan sva zaključila v gostilni s sočno limonado. 🙂

Moj prvi WI4

Seveda bi bil lahko tudi WI5, a žal ni bilo tako. Malo zaradi mojega nepopolnega znanja o ledni tehniki, kar je čisto razumljivo za novinca, malo zaradi pomankanja časa, predvsem pa zaradi čudnih vremenskih razmer. Matija V. in Andraž Š. sta se pravilno odločila za spust nekje na višini stotih metrov, tako kot ekipa pred nami. Obrniti takrat, ko je to potrebno je tudi del alpinizma, zato nismo bili razočarani. Izkušnja je bila odlična, veliko novega slišanega in veliko znanja absorbiranega. Manjka samo še praksa, nato pa novim WI naproti! 🙂