O Michel G.

Jesenice, Slovenia

Butinarjeva+Pripravniška

Krajša policijska, zato malo bolj zaspana včerajšnja rana ura. Ob 5.15 pred ZD po Alaina, nato pa počasi proti Vršiču. Najprej Butinarjeva; do vstopa mešana podlaga naprej pa idealna. Pogledi na sosednje vrhove fantastični. Vrh grape hitro osvojen! Čez Vratca se spustiva do vstopa Butinarjeve, prečiva plaz z že malo bolj udirajočo se podlago (jasno nebo, nič vetra in 15.000.000°C močno sonce) in se nekako priplaziva do vstopa Pripravniške. Grapa podobna prejšnji le v senci! Plezarija odlična! Čez Vratca nazaj proti parkingu! Eden počasi, drugi (Alain) pa po riti. 🙂

Desni Y (V. Vrh)

Po dolgem času spet v grapi. Lepa, umirjena in z manj obiskovalcev okrašena včerajšnja tura. Do vstopa v grapo ponekod malo udiranja v sami grapi pa lepa plezarija. Na nekaterih višjih mestih je bilo videti kakšno kložico in tudi razpok ni manjkalo… 30 m pred vrhom pa občutek čistega lednega plezanja. Tudi prelepim opastem in serakom, ki so vodili do V. Vrha in B. Vrtače, ni bilo videti konca. Centralna pa kot ponavadi prepletena s turnimi smučarji. Čez Šentanca sestop, nato pa v realno življenje nazaj…

Za AK na Bivak

Po dveh mesecih malo stran od žene in otrok! 🙂 In, ker zadnje čase vremenarjem verjameva toliko kot Vladi RS, sva se z Goranom odločila vreme preveriti kar na lastne oči. In imela sva prav! Vremenarji so ga malo v “kamn” z včerajšnjo napovedjo, midva sva pa lep dan kar prijetno izkoristila. Kam je pa razvidno že iz naslova. V G. Martuljku sva bila kar pozno, a vseeno dosti zgodaj, da sva turo opravila z odliko. Do zg. slapu sva hodila brez težav, vdiranja ni bilo, mogoče malo napihanega snega pri Ingotu. Do table za Ak sva prišla brez derez, tam pa sva si nadela bojno opremo in na juriš pod steno do ferate. Ker jeklenice ni bilo nikjer na vidiku, sva se zavarovala in, ker so bila gozdna tla lepo zalita s trdim snegom (45°- 65° naklon), sva v treh raztežajih priplezala direktno pod bivak. Pri njem sva se malo spočila, nekaj spila in spustila po drugi strani, seveda do točke kjer sva v navezi že plezala. Vajo spet ponoviva s prečenjem pod steno in tako prideva na varno, potem pa v spust.

P.S. Bivak še stoji… 😀

Slovenska smer

Včerajšnji dan se nam je nekako začel na prepolnem parkingu v Vratih v zgodnjih jutranjih urah. Ker pa brez kave dan ne bi bil mogoč, smo še malo posedeli na vlažni klopi pred Aljaževim domom, potem pa skozi gozd mimo kravic in čez Prag v začetek smeri. Dolgo, naporno in na nekaterih odsekih zahtevno smer smo preplezali večinoma v senci. Razgledi pa so bili tisti, ki so nam dvigali energijo. Sonce in vročina sta nas spremljala pri sestopu vse do prvega praga. Malo utrujeni a zelo zadovoljni smo še enkrat obiskali dom, kjer je sledila analiza.😊👍

Kranjska Poč

Aljoši in meni ponovitvena, Doroteji pa v prvo. Okoli 10h zjutraj pred ZD veseli obrazi in polni energije na brezplačen parking na Vršič. V smeri pa zmrznjeni prstki, mrzle plezalke in nov neznan ovinek s previsom brez klina v skali. In, ker je imel Aljoša dobro kladivo, veliko moči in lepega jeseničana, se je odločil, da ga bo delil tudi z drugimi plezalci. Kamin je bil tisti, ki nam je vzel več časa in energije (meni mogoče celo malo preveč) a smo ga uspešno odslovili. Na vrhu nas je pričakalo sonce, vetrič in odmrznjeni prstki. Veselja nam na vrhu tudi ni manjkalo in, ker je bil dan odličen, komaj čakamo, da ga ponovimo v kakšni drugi smeri…😊