Vreme za vikend je bilo pestro, še bolj vremenska napoved. Kar težko je bilo določiti kaj početi in kje. Aladin je obljubljal še nekaj jasnine v soboto zjutraj na skrajnem SZ koncu naše domovine. Kljub temu je zjutraj v Planici rahlo rosilo in bilo zelo toplo. Z rahlo nejevero smo se vseeno odpravili proti Kotovem sedlu. Vendar je vreme kar držalo in tudi prerez snežne odeje, ki smo ga naredili nekje sredi vzpona ter nižje temperature tam nad 1500 metri, so pripomogli, da smo nadaljevali. V relativno dobrem vremenu smo dosegli Kotovo sedlo, potem nas je zagrnila megla od palčka Smuka. Na srečo je Tin dobro nabrusil robnike in smo jo rezali, lepo počasi v gosjem redu…do pod ozebnika. Od tam dalje pa veselica po nekaj cm novozapadlega na trdi podlagi. Nižje pršiča seveda ni bilo več in zaradi toplote niti ne skorje. Po smučljivem južnjaku smo se pripeljali do koče v Tamarju. Uživali v skoraj popolni samoti (štirje Korošci s SG so jo primahali za nami po špuri, ki jo je vseskozi vlekel Tin-se priporočamo za še kdaj) in dodobra izkoristili bolj vremensko kiselkast dan: Branka, Tina, Tin, Nal, Benjamin in Luka, ki je zaradi žuljev sicer predčasno zapustil skupinico…
Današnji nedeljski plan smo načrtovali šele danes dopoldne. Štirje smo se odpravili na Pokljuko (Nina, Branka, Tomaž), druge je presenetila nenavadno pozna ura odhoda (no za nekatere pa še vedno prezgodnja) in so imeli že svoje plane. Novozapadli sneg od torka je omogočal popolnoma solidno smuko, ki je že dišala po pomladanski. Bili smo na Brdih. Od tistih 20 cm iz sobote na nedeljo, pa ni bilo ne duha, ne sluha
Super ste, pa za smučat izgleda tud fajn