Tabor 505

Punce iz AO Rašica tradicionalno organizirajo ženski tabor, ki sva se ga že lani z Marušo (AO Bohinj) rade udeležile. Letos je bil cilj Mokrine.

Zaradi slabše vremenske napovedi, so se Rašičanke odločile, da štartajo v soboto zjutraj, midve z Marušo pa sva izkoristili frej petek in se na pot odpravile že en dan prej. V večernih urah parkirava na Rudnigalm, prigurtnava vso opremo na ruzake in štartava proti bivaku Ernesto Lomasti (1900m). Kljub imenu kraja ‘Mokrine’ se nama v glavi poraja misel, če bova lahko kje natočili vodo, zato kompromisno vzameva več vode s sabo, v avtu pa pustiva armaflekse. ‘Sj v bivaku so zmeri kšne stare deke an?!’ Po dobri uri hoje prideva do lepega, prostornega – pa tudi praznega – bivaka. Hitro postane frišno, kmalu se zavijeva v spalke in preizkusiva udobnost novega lesa. Ponoči je padal dež, zato se nama zjutraj z odhodom nič kaj ne mudi. Okoli 9h štartava proti severni steni Trogkofla, na poti srečava Rašičanke, malo pokramljamo, kaj imajo v planu splezat in že nadaljujeva proti steni. Pregovor ‘če nimaš v glav, maš pa v nogah’ spet drži, tako da si enourni dostop podaljšava za še dobro uro. Dehidrirane prideva pod steno in splezava 350m dolgo smer Pilasto Nord (Nordkante). 14 cugov lepe pokončne plezarije ocene 4+ z nasvedranimi štanti. Hvala bogu v senci! V zadnjem cugu slišiva grmenje, tako da na vrhu smeri popokava hitro vse v ruzake in v dobri uri prideva do bivaka, kjer se že ob ognju grejejo ostale punce.

Splet okoliščin je nanesel, da v nedeljo nismo plezale, je bilo pa vseeno fajn, spoznala sem nove punce in pa verjetno smo me krive, da je danes grdo vreme ;).