Prvi pomladni dan, šajba in minus 10 stopinj. Z Gregom se z dvema avtoma odpeljeva proti Tržiču. Eden bo počakal na parkirišču za Kofce. Z drugim nadaljujeva do izhodišča. Težki ruzaki na ramena in griženje v kolena. Pa saj se človek kmalu ogreje. Niti ni mrzlo. Malo pod steno si nadaneva vso bojno opremo. Prstov kmalu ne čutiva več. Gaženje do kolen po napihanem snegu. Če bo tko v smeri, obrneva, ok? No, počasi začneva s plezanjem. Ko stojiva na miru se sliši žvrketanje opreme na pasu. Mraz. Snežni tuš tu pa tam. Pogled proti vrhu. Veter. Prehiti naju naveza – hvala, vsaj nama ni bilo treba gaziti na frišno. Oblaki. Sneg. Nama se prsti končno odtajajo. Težji deli smeri s super snegom in ledom. Lažji deli – še enkrat hvala navezi za predhodno gaženje. Kmalu na vrhu. Sendvič ostaja v ruzaku. Piknik bo tam, kjer ne bo pihalo. Ugotovitev, da so ključi drugega avtomobila v prvem avtu. Smeh. Bova že. Hvala prijaznemu Primorcu za taksi do izhodišča. Sem dolžna rundo, ko se odprejo gostilne. Super smer, priporočam 🙂