V soboto sva bila z Gregom v Rušici. Plezala sva Direktno smer. Z nekaj težavami sva bila v 1,5 ure na dostopu pod steno. Stena Rušice od spodaj zgleda široka in visoka, zame, ki tam še nisem plezal, pa kar zastrašujoča. Na srečo sva imela s seboj odlično skico ( Beni hvala ), s pomočjo katere je vse potekalo lažje. Ko sva našla vstop iz melišča do stene je vse potekalo brez problemov. Smer poteka po izraziti zajedi, ki se je skoraj ne da zgrešiti. Je res lepa in čisto nič pretežka. Za stopit in prijet je tudi v zajedi kar nekaj, splača pa se s seboj vzeti kakšnega frenda in pa kakšen klin za vsak slučaj. Skala je na nekaterih mestih res kompaktna, drugje pa se je le treba malo pazit. Na vrhu greš levo do velikega suhega macesna in še malo naprej do macesna, kjer je spust po smeri Aga. Na melišču se nama ni ljubilo do poti, ki pelje nazaj do bivaka Pod srcem, zato sva jo rinila naravnost navzdol v ruševje. Napaka, borba z vejami je bila najbolj naporen del dneva. Veva za drugič.
Plezala sva cca 4 ure, v celi steni pa sva bila sama. Bilo je odlično.
