V nedeljo zvečer me je Rok iz AK Vertikala poklical in za ponedeljek predlagal Debelakovo smer v steni Velike Mojstrovke. Vremenska napoved je bila odlična zato sem se vabilu z veseljem odzval. Ob 6:40 sva se z Vršiča odpravila čez Vratica proti stenam nad Tamarjem. Do vstopa te pripelje ozka stezica, ki se nadaljuje dalje proti Travniku PP odsek gamsove riže. Po dobri uri hoda sva na vstopu, kjer srečava navezo iz Domžal, ki že pleza prvi raztežaj po vstopni rampi. Tudi midva se opremiva in začneva s plezanjem te mojstrovine Mire Marko Debelakove. Smer sledi lepim naravnim prehodom, z orientacijo nisva imela nobenih težav kljub temu, da smer vijuga levo in desno. Sidrišča so opremljena s klini, tudi klinov je tam kjer je potrebno dovolj. Detajl IV+ je 2 raztežaja pod vrhom, kar konkreten. Pa tudi vmes so se mi trojke zdele, bolj na IV. Dvojke pa bolj na trojke? Po dobrih petih urah sva bila na vrhu Velike Mojstrovke. Sledil je sestop na Vršič. Čudovito izkoriščen dan, le da je tokrat pivo odpadlo zaradi šihta:(
Danes pa sva z Juretom splezala novo Česnovo smer v JV steni NŠG – ja (Violinco). Smer je v prvem raztežaju strma, že takoj vstopna plata pri tretjem svedrovcu se je meni zdelo najtežje v celotni smeri. VI+ sigurno. Plezarija je res lepa v kompaktni skali. Prvo stojišče je skupno s smerjo Steber ob Kamenkovem kaminu. Potem smer sledi direktno čez plato (svdrovec) in se zaključi tudi na istem stojišču kot steber. Drugi raztežaj je bistveno lažji IV+. Potem pa gre zopet bolj zares, sledi tretji meni najlepši raztežaj čez lepe bele plošče po tankih počeh na začetku. Čudovita plezarija tudi VI+ in lepo opremljeno s svedrovci. Zadnji četrti raztežaj je zopet lažji, potrebno pa je tudi veliko previdnosti, saj je gor vse naloženo z velikimi bloki. Midva sva sestopila peš po poti na Vršič.
