V nedeljo nas je Katarina peljala na Travnik. Glede na množično obleganost vseh popularnih hribov primeren cilj. Cel dan smo srečali dva planinca in čredo gamsov. Tura je bila mišljena kot spoznavanje z novimi tečajniki/cami, a glede na “množično” udeležbo bi rekel, da se je večina ustrašila prelepega vremena, ali pa so šli v ljubljansko meglo na maraton. No, smo se pa z Nušo malo več pomenili.
Kakorkoli imeli smo se fajn, malo manj obljudeni primorski konci nikdar ne razočarajo. Z izjemno razglednega vrha so se kar ponujale ideje za naslednji pohod ali turno smuko. Edino dooolg sestop ni ravno kolenom prijazen, a smo v Bovcu na hidraciji seveda to že pozabili.
