J stena Velikega Koritnika-Creta d’Aip-Trogkofel

V opravičilo za zamudo s prispevkom naj povem, da nihče drug ni imel volje, jaz pa sem morala opraviti z razočaranjem nad samo sabo zaradi svoje neprevidnosti na vrhu, pa sem se potem prav zaradi tega odločila, da spišem par besed.

V soboto ob 7h nas je 7 odrinilo izpred TVD Partizana, pobrali smo še Ksenijo na Dovjem in se ob odpeljali proti Rudnig Alm, vendar so nas cc 1km pred ciljem zaustavili traktorji, ki so zaradi prevažanja živine okupirali cesto, tako da smo jeklena konjička pustili malo nižje. Ker smo hoteli skrajšati dostop, smo namesto po poti lezli po skalcah in se tako do stene dodobra ogreli.

Dani in Čaro sta se zapodila v Wintertraum (6b), ki se je Daniju zdela itak čist u easy, Metod in Uroš sta se lotila Jankota v levem delu  (smer Haensel 5c+), ena damska naveza (Doroteja in Ksenija) in ena malo manj damska (Nanika in Robi) pa smo na sredini stene poiskali na skalo narisan E (4b), kjer se začne najlažja smer v steni, ki pa je posledično tudi malo redkeje navrtana (S2+, medtem ko so težje smeri S2). Prvi svedrovec je precej visoko, potem jih je do konca 3. raztežaja ravno prav, v zadnjem delu 3. raztežaja pa ni nisem našla ničesar in se mi je zdel najtežji:) Zadnji 4. raztežaj je 4a in ima samo 2 svedrovca in pride prav kakšen frend.

Plezarija je krasna, skala je sicer kompaktna, ampak ti vseeno lahko kaj ostane v roki, ane ane Robi;) V zadnjem raztežaju je potrebno kar precej previdnosti, saj se skala precej poslabša. Na srečo je moja nova čelada prestregla kamen in sem izplezala brez proženja. A kaj, ko sem na vrhu na travah med nabiranjem vrvi za spust z vrvjo zapela skalo, ki se je po travi odvalila do stene in čez. S polnimi rokami štrika sem lahko samo še zavpila “pazi skala!” in upala, da ne bo spremenila smeri leta. Pa ga je malo, in je letela precej blizu Ksenije, ki se je abzajlala,  kar je obema povzročilo nočne more. Oprosti Ksenija! Tudi Urošu je izpod noge odletela skala, pa na srečo ni nikogar zadela.

Navdol gre s 4 abzajli, vendar jih z bikolorko lahko združiš v 2.

Ne vem, kako hitro sta plezala Pero in Tina, ampak očitno smo bili mi precej počasni (in “U izi”), da smo splezali samo vsak eno Definitivno bo potrebno še kdaj it.

 

Dodaj odgovor