V ponedeljek 4.6.2018 sva se z Volontarjam odpravila na Srebrnjak nad Zadnjo Trento. Dan poprej me je zahakljal na šihtu če grem z njim, še preden sem vedel v kaj se spuščam, sem bil takoj za foro.
Štartala sva ob 5:00 iz Kranjske Gore, ko sva se peljala čez Vršič sva pogruntala da je v kestlu glih še za en K**** bencina. Do parkinga v Zadnji Trenti sva še pribremzala in se podala na dvo-urni dostop do stene. Pod steno je bilo sicer še nekaj flik snega, vendar nič pretresljivega. Pod steno sva na hitro opravila še zadnje takšne in drugačne potrebe in že sva vstopala v steno.
Celotna smer je bila zelo lepa in skala je bila odlična, čeprav ni šlo brez nekaj sproženih kamnov. Že v prvem cugu sva spoznala, da je v smeri puščenih zelo veliko klinov. Prvih par cugov splezava brez težav in že sva pri edinem malo bolj zahtevnem detajlu. Brez večjih problemov premagava tudi njega. Še par cugov in kot bi mignil 4 ure kasneje stopiva na vrh. Na hitro pomalčava in kmalu za tem sestopiva nazaj v dolino. Zgornji del na apzajl, nato malo čez drn in strn do planine in po poti nazaj do avta. Potem pa spet do vrh Vršiča na hlape in nazaj na Jesenice.
Hvala Matija za moj prvi alpinistični vzpon, kljub rahlemu musklfibru v bedrih sem bil z turo zelo zadovoljen.
Super vama je šlo. Samo še slike (album) se naučiš pripeti k prispevku, pa bo 😉