V petek podaljšanega vikenda, je bilo treba preživet na snegu in soncu in kazalo je, da bi jo bilo najbolje ubrati pod Katschberg. Na Hafnerju (2164 m) še nismo bili in po fotkah, je kazalo na prijetno smuko po senožetih prav dol do avta.
Še prej pa je bilo treba prit na vrh, kar pa se je izkazalo skoraj za misijo nemogoče, saj sem zjutraj v rukzak pozabil vtakniti kože za smuči!! Ker skoraj dve uri vožnje ni za zanemarit, sem rekl, grem peš, pa do koder priguram, nekaj bo pa le. Na srečo smo ujeli neko poratrakirano cesto, ki nas je pripeljala, prav do vršne planote, vmes pa sem se šel še malo Mcgajverja, ter na smuči navezal smrekove vejice in je kar šlo – vse do vrha, oziroma par metrov nižje, saj je bil vrh spihan in zavit v goste megle.
Dol je bila pa ena sama poezija. Ravno prav strmo za uživat v 20-30 cm celcu, nižje nato med redkimi macesni, še niže 100 m po zelo gosti gmajni, na koncu pa po čudovitih odprtih travnikih -ves čas po pršiču. Super-petek, smo rekli Maja, Nani in Raf
