V nedeljo sem na Božotovo idejo, da bi šla Skalaško z ladjo, ki je bila že nekaj časa na mojem seznamu želja vzel dopust. Ob 4h zjutraj sva štartala iz Jesenic in se odpeljala proti Vratom. Še v temi sva se odpravila proti vstopu v smer in v uri in pol prišla do njega. Vstopne gredine, ki obvozijo varianto čez sodčke do izrazitega stolpiča, kjer se začne spodnji del smeri sva preplezala nenavezana. Nato pa sva nase nadela vso potrebno opremo in zagrizla v vertikalni svet Triglavske severne stene. Že v prvem raztežaju je pokončna obla poč, ki je ocenjena IV+??, kar pa se jaz nisem strinjal z oceno, sigurno V!! Smer sledi prehodom proti levi strani, kjer je lopa pod kaminom. Drugi raztežaj gre v desno čez pokončne plate v katerih plezaš po lepi poči V. Naslednji tretji sledi diagonalno v desno po nakakšni zajedici v lažji svet pod izrazit hlebec. Tam sva se razvezala in smer nadaljevala po izraziti gredini v levo na Skalaški turnc. Zopet sva se navezala saj je sledila izpostavljena plata 5m in nato prečka v desno v lažji svet. Potem plezaš dvojke in iščeš najlažje prehode do znamenitega Gorenjskega turnca. Tam sva naredila kratek oddih in uživala v prekrasnih pogledih na zgornji del S stene. Tu na Gorenjskem turnu je začetek Gorenjske smeri. Smer vstopi pod izrazitim desnim kaminim, sledi mu kakih 15m nato pa po polički preči v levo v naslednji kamin IV in po njem navzgor do raza. Sledi lepa plezarija III-IV, ki te po 4 raztežajih pripelje pod izrazito ladjo. Nato je sledila fantastična plezarija v super skali. Sprva rahlo desno po rahlo previsni poči nato kakih dobrih 5m po plati do pod strehe, ki se ji izogneš na levo na polički ter dalje po nakakšni zajedici na vrh. Tam se težave končajo. Sledil je še raztežaj po strmih travah potem pa sva se zopet razvezala in nadaljevala do vrha kakih slabih 300m polezavanja II-III do roba stene. Na vrh sva prišla ob 17h. Meni osebno se je vstop v smer in kamin na začetku Gorenjske zdel precej težji od ladje. Sestopila sva čez Plemenice v Vrata. Na koncu pri odcepu za Sovatno skozi Bukovlje naju je ujela plohca, ampak kljub temu sva bila pri vozilo zelo navdušena nad popolnoma izkoriščenemu dnevu. Sledilo je pivo in pica v Kotu in zaslužen POČITEK in hvala Božotu za prekrasno turo, ki jo je splezal v vodstvu.:)