Nisva šla z namenom ogleda kolesarskega juriša na Vršič, se je pa fajn videl cilj (pa napovedovalca sva tudi boljše slišala kot drug drugega) z vrha Pokljuške, ki sva jo z Maretom splezala prejšnjo soboto, in mi je bila super všeč, abzail malo manj, ker kjub Maretovi zatrditvi, da je na levi 2. štant, nisem ničesar videla, tudi ko je bilo štrika že konec – ampak je bil pa 5m nižje. Tako sva se po 2 abzajlih ponovno zagnala navzgor, tokrat po Stebru, kjer je Mare 3. raztežaj potegnil kar do vrha. Sestopila sva pa potem raje skozi rušje, pa v Erjavčevo izkoristit AO popust. Res je bilo fajn, hvala Maretu, da je peljal mlajšo pripravnico, ki povrhu še veliko govori. Aja, še materialni izplen = 1 “jebica”, ki išče lastnka.
Plezala: Mare in Nanika
ps/ Kopiral sem pa jaz na stran, ker Fani ne ve, da njen računalnik ne zna leteti, ampak kar pade na tla.
