Tole je malo pozno, pa vendar … Prejšnji vikend je PD razpisal izlet na Veliki vrh, pa smo se odločili, da se pridružimo planincem, ob enem pa novo pečene pripravnike peljemo plezat lažje neopremljene smeri. Od planincev ni bilo nikogar, tečajnikov (bivših) pa tudi bolj malo, nabrala pa se nas je prijetna druščina takih, ki nam je glavno, da se nekam gre.
V soboto zjutraj smo se pripeljali (skoraj) do planine Vodole, na hitro okupirali Maksovo bajto in odšli plezat v Veliki in Črni vrh. Glede na ne najbolj obetavno vreme in Maretov namig, da nam bo spedenal carsko večerjo, smo se po eni preplezani smeri (nekateri tudi dveh) in obveznem fotkanju na vrhu (brez vodnice, zataknila se nam je nekje v skalah) vrnili na planino. Po izdatnem okrepčilu (večerja je bila odlična) smo se šli orientacijski pohod in našli prehod med planinama Vodo-le in Podvežak, nazdravili prvemu pašnemu dnevu, naredili analizo in skovali načrte za naslednji dan, ki pa se je začel z meglo in dežjem.
Fajn smo se imeli: Majda, Petra, Romana, Jao, Metod, Čarli, Blaž, Dare, Mirko, Rok, Mare, Sandra, Andraž s svojo, Raf in Maja.
