Vreme na Similaunu ni obetalo, pa smo se odločili, da izkoristimo rezervirani dopust (nekateri) in gremo v Grazer Bergland. Kar se vremena tiče, smo se odločili pravilno, glede izbrane plezarije pa tudi. Zaradi malenkostnih težav na poti, sva bila Peter R. in jaz tam v petek opoldan; ravno pravi čas, da sva splezala Serengetija v Rote Wandu. Zvečer so prišli še Maja, Raf, Neli in Matic. Namestili smo se pri Hubertu, kot po navadi.
V soboto in nedeljo smo splezali še Wigel Wogel in Slangengrube (Maja, Raf), Brunntalpfeiler in Feuervogel (Neli, Matic), Brunntalpfeiler in Michelangelo (Peter, Mare).
Največ debate je bilo o preduhu v 2. rastežaju Brunntalpfeilerja, kjer smo trebušasti, ritasti in curasti imeli nemalo težav splaziti se skozi. A je šlo in to do vrha. Zanimiv je tudi sestop. V škrbini kjer je predviden spust (možic), na nasprotni strani najdeš potko, ki vodi do precej novih verig s katerimi je zavarovan spust v sotesko Bärenschützklamm. Po soteski vodijo leseni mostički s skupno 2900 stopnicami. Mostički so precej ozki, zato je zaradi težav pri srečevanju urejen krožni promet, česar pa mi nismo vedeli. In smo krenili v napačni smeri, ter se čudili namrščenim pogledom nasproti hodečih 😉
Kdor si bo šel ogledat jamo Drahenhole, pa naj le vzame čelko s seboj.
Imeli smo lep podaljšan vikend, še se vrnemo.
