Courmayer

Po ekspresnem vplezavanju v Skalaški in Vidovi prejšnji teden z Neli, sem se pridružil taboru perspektivnih alpinistov v Courmayerju (sicer v lastni režiji ker sem se pozabil prijavit).
Po precej vroči vožnji (brez klime) smo v petek zvečer prispeli v Courmayer. Nastanili smo se v kampu Grandess Jorasses. Kljub celonočnim nevihtam smo upali da bo zjutraj kaj suhega za splezat. Prvi dan se nas je večina odpravila v nižjeležečo steno parete dei titani. S Tinom Pelcom sva plezala kombinacijo nekih smeri, ki jih ni v vodničku. Stena je bila dokaj suha.

Vreme je kazalo še en dan stabilnega vremena, zato smo se odpravili v višje stene. Dve navezi smo odšli v vzhodno steno Aig. Croux nad kočo Monzino. Na dostopu smo odšpilali še en fuzbal na ročke za ogrevanje. S Tjašo Jelovčan sva plezala smer Jean-Marie. V drugem cugu sem se spraševal o smiselnosti našega početja ob skopo posejanih svedrovcih, ampak sem višje uredil psiho in je šlo bolje. Ravno ko sva prišla na vrh je začelo deževati in pihati. Abzajlali smo v patagonskih razmerah, štrik v bil večino časa vodoravno. Hitro smo sestopili na zasluženo pivo.

Po enem dnevu pavze je napoved obetala še en lep dan. Nekaj se nas je odpravilo v satelite mt. blanc du tacula. S Tajšo sva napadla mali Capucin in splezala dve smeri. Sicer sva malo bolj globoko dihala zaradi višine, ampak je plezanje potekalo brez večjih posebnosti, razen faljenega prvega cuga. Ker smo bili prepozni za gondolo smo šotore postavili na ledeniku in se zbudili v sneženo jutro. Zjutraj smo po hitrem postopku šli v dolino.

Za zadnji dan so nekateri že odšli domov, dve navezi pa smo spet šli v parete dei titani. Plezali smo smer Venus, ki je lepa, platasta in dolga.

Treba bo prit enkrat v bolj stabilnem vremenu, da bo šansa še za kakšne daljše ture.

Dodaj odgovor