Danes sva z Božotom plezala Vodnjak Želja. Božo je smer plezal že prejšnji teden in je v navdušenju nad dobro skalo okužil še mene. Pa sva šla.
Smer res ne razočara, ker se pleza od vstopa do vrha. Ima kar nekaj detaljev, v najtežjem (začetek četrtega rastežaja) sva imela čast opazovati Marka Prezlja kako se je lotil previsa z mokro poko na desni strani. Za njega ne vem, ampak meni je lesena zagozda ki je ravno na pravem mestu pomenila rešitev iz težav. Zadnja dva rastežaja sicer malček pokvarita vtis o kompaknosti skale, a na vrhu se vedno spomniš samo lepega. Primerno ohlajen pirček po sestopu je bil samo nadgradnja lepega dneva.