V nedeljo smo Metod, Sašo, Miha in jaz izkoristili lepo vremensko napoved in splezali smer, ki so jo prvi obdelali Nemci. “Jan in njegov cimer” pa sta pogruntala varianto kako se iz nje pride ven preden postane Dolga Nemška.
Hvala Manci, ki nam je s svojim prispevkom dala malček nasvetov kako si plezanje olajšati. Nismo pa bili hvaležni vojski pred nami, ki nam je nad glave prožila granate in šrapnele. No, za kakšen nepredviden izstrelek smo poskrbeli tudi sami, a se je več ali manj srečno izšlo.
Če povzamem je to lepa smer, ki nudi vsakega malo. Plezanje v platah, pa kaminih, malček previsa, previdno tipanje naloženega, sprehod po šodru, sončenje, pa še kaj bi se našlo. Naslednjič bi rad videl še kako zgleda dodatek, ki pripelje na Kugyjevo polico.
V Vratih smo pri obvezni hidraciji in lizanju ran bili soglasni, da smo preživeli lep dan. Število idej za naslednjo turo pa je raslo premo sorazmerno času oskrbe prijazne natakarice v Aljaževem domu.
