V soboto sva z Nino plezali v južni steni Prisanka, kjer sta Relja navrtala nekaj lepih smeri. Dostop po markirani poti, na pol poti do prednjega okna pri možicu zaviješ desno in nato čez travnato pobočje do grape pod steno. Na vstopu sva se malo lovili, ker je v grapi še precej snega in nama ni bilo preveč jasno, kje se smer začne. “Slab začetek, dober konec”; kmalu sva naleteli na prvi svedrovc. Smer je lepa, platasta in v dveh najtežjih detajlih ravno prav izpostavljena, da ti požene kri po nogah.