AO Jesenice

Pred dobrim tednom sva se z Urbanom odpravila na Stenar. Cesta do Vrat brez posebnosti, z lučkami na glavi pa sva iz Vrat krenila že okoli 6 ure. Hoja skozi gozd je smotana – živ led pokrit z listjem. Ko prideva ven iz gozda počasi ugasneva lučke in se zapodiva v strmino. Super razmere – ravno prav pomrznjeno in splazeno. Sonce naju obsije šele na vrhu sovatne – tu se na nekaterih mestih udira tudi do kolen, ampak ni take sile (mogoče se mi samo zdi, saj je Urban hodil naprej 😉 ). Celo pot hodiva brez vetra in sama – srečala sva samo enega smučarja. Da ne bi bilo preveč kičasto, na vrhu piha veter, zato sendvič pojeva nekaj metrov nižje. Povratek po isti poti proti avtu. Za vse smučarje – smučati se da skoraj do gozda, če imaš stare smuči in te zaradi kakšnega kamenja ne zaboli pri srcu.

“Rana ura, zlata ura!” in tako je danes tudi bilo. Zgodaj zjutraj sva se z Maretom odpravila na dopoldanski oddih na Tošc! S polno bojno opremo čez hribe in doline proti grapi v vzhodnem pobočju gore. Glede na današnje vremenske razmere sva pričakovala tudi več planincev, a jih na našo srečo ni bilo veliko, tako, da sta nas celotno pot proti grapi spremljala veter, mir in tišina. Grapo sva preplezala dokaj hitro in brez problema, saj je bila podlaga odlična za “špikanje”! Na vrhu pa naju je pričakal lep razgled, sonce in seveda vročina. Tura je izpolnila vsa moja pričakovanja, tako, da edino kar lahko rečem je; “Bravo!”.

Po delovnem dopustu v Zagrebu na Snežni kraljici sem od daleč občudoval Triglav iz Slijemena. Sandra mi je dala namig, da so razmere vrhunske in res je bilo danes temu tako:)) S Papijam sva danes ob 5h krenila iz Krme in ob 8:30 bila na Kredarici.Sledilo je reduciranje odvečnih stvari iz  nahrbtnikov in vzpon na sam vrh. Razmere za vzpon so bile res enkratne, trd škripovec do samega vrha. Stopinje iz Kredarice na vrh so narejene, tu in tam tudi jeklenice in klini gledajo iz snežne površine, toda nama niso prišli v pomoč. Razgledi na vrhu so fenomalni, vse do Učke, Snežnika, Pohorja in Gorjancov:), sonček, bezvetrje, toplo:)) Super. Sestopila sva po smeri vzpona nazaj na Triglavski dom na Kredarici. Privoščila sva si kratek odmor in nato sestopila v Krmo. Še za nasvet za turne smučarje: pripelješ se do Polja. Za vzpon pa se stopi na smuči lahko že na Vrtači, vsekakor pa odsvetujem spust s smučmi. Večja količina snežne odeje se začne nad planino Zgornja Krma (Prgarica).

V nedeljo sva se z Gorazdom odpravila v sosednjo Avstrijo. Med vožnjo po dolini reke Moll sva opazovala ogromne snežne zastave po vršacih, pa tudi v dolini so bili sunki vetra kar močni, saj je bilo na cesti polno vej in listja. V bližini vasice Stall, ki je izhodišče za Hochgrubenkopf, katerega smo obiskali pred mesecem,  je nastalo nekašno zatišje, zato se odločiva, da se povzpneva na nekoliko manj znani sosednji hrib- Torleck. Tura je bila pred dnevi predstavljena na Snežaku kot zelo lepa in samotna. S tem se vsekakor strinjava, saj sva bila na turi popolnoma sama, sosednji Hochgrubenkopf pa je bil deležen kar nekaj obiska. No, veter se je tekom dopoldneva umiril, oblaki so se razkadili in naredil se je prekrasen dan, le o novem snegu ni bilo ne duha ne sluha…nekaj zavojev puhca sva ujela šele nižje v gozdu. Veter pač naredi svoje.

Včeraj smo se Goran Z., Luka L. in jaz z Rafom odpravili na kratko dopoldansko, sproščeno, prelepo turo preko zahodne grape na Viševnik. Vreme je bilo idealno s komaj kaj vetra, oplazil nas je šele malo pod vrhom. Pogledi na sosednje gore prav tako “zlata” vredne! Nedeljski dan je potekal tako kot mora. Na koncu pa kot vedno analiza! 😉