Včeraj smo se jaz,Jao in Čaro lotili gorniške klasike – Slovenske smeri v severni Triglavski steni. Na turo smo se odpravili relativno zgodaj, tako da smo ob 5ih že hodili proti Steni. Kaj kmalu pa opazimo, da še zdaleč nismo prvi, saj sta v daljavi pod steno že dve navezi. Na poti ves čas opazujemo z mesečino obsijano Steno v vsej svoji veličini. Ravno ko smo prišli do vstopa se je začelo daniti, zato smo pospravili čelke in se zagnali po strmih prehodih navzgor. Razmere so bile odlične! Razen nekaj slabo zalitih skokov in deloma kopnih prečnic, ki so poskrbeli za nekaj “drytoolanja” je smer dobro narejena. Na vrhu smo ujeli nekaj sonca in si privoščili zasluženo malico. Sestopili smo čez prag, kar se je kasneje izkazalo za slabo odločitev, saj smo v slabih razmerah porabili veliko časa in energije za iskanje prehodov čez skoke. Vidno izmučeni, smo na analizi ob pivu in pici soglašali, da je bil ves trud več kot poplačan, saj je bila plezarija res uživaška!
