Tam kjer ni severnika – Gaipahöhe

Ker je zadnje dni v Avstriji padal sneg z vetrom, delal zamete, klože in opasti, in ker se je nevarnost snežnih plazov dvignila na 3 do 4, smo nekaj solidne in varne smučarije našli nad Innerkremsom na južnih pobočjih Gaipahöche. Na izhodišču nas je pričakala zavidljivo velika količina novozapadlega snega in lepo potegnjena špura, ki smo ji v zavetju sledili skoraj do vrha, kjer pa je severni veter pokazal svojo moč, saj je pihal s konstantno hitrostjo okoli 50km/h.

Zato smo se hitro preoblekli in odbrzeli navzdol proti dolini. Malo po gozdu in malo po flankah, kjer je bil še pršič in kar je najbolj pomembno, nobene klože ali skorje.

Za češnjo na torti pa smo točno nad parkiriščem zvozili še krajšo puhasto flanko in se nasmejani ter zadovoljni z izbiro ture, vrnili domov, kjer smo naredili krajšo analizo.

Varno smo namesto vas uživali, Eva, Branka, Nanika, Petra, Luka, Tina in Aljoša.

Špikanje pod Ptičjim vrhom

V soboto nas je nekaj turašev in nekaj krpljarjev/ic iz Savskih jam odšlo najprej na Ptičji vrh. Nato smo se turaši skozi gozd, ki je ponujal obilo pršiča, spustili do Markeljnove planine. Tam smo počakali še na počasnejši del odprave.

Povedali smo kakšni so ukrepi v primeru, če plaz odnese tovariša (ali več njih), pokazali in preizkusili delo z žolno (našli smo vse), sondo in lopato.

Udeleženci sobotne ekskurzije smo bili Mac, Matej, Andraž, Teja, Nastja, Tin in moja malenkost.

Vikend v Lesni dolini

V upanju, da na Tirolskem bo pa vsaj meter + snega, sva rezervirala apartma v Obertilliachu v zgornji Ziljski oziroma Lesni dolini (Lesachtal). Izbrala sva vrhove s sončnimi pobočji in sicer v soboto Steinrastl (2284 m), v nedeljo pa zaradi oblačnosti le vzpon od vrha gondole do sosednjega Golzentipp (2317 m).

Turo na Steinrastl sva začela le 3 min. vožnje od apartmaja, zato se nama zjutraj res ni mudilo. Na izhodišču pa mešani občutki, saj je bilo snega v povprečju meter + le v dolžino… V napad sva šla seveda po cesti, dokler naju smerne table niso prepričale v bližnjice, ki pa so se izkazale za prevaro. Snega na sončnem strmem pobočju skoraj ni bilo več. Z malo trikov sva le prilezla nazaj na cesto in je nisva zapustila več. Nad gozdno mejo se pokaže zelo lepo pobočje podobno onemu pod Gaipahohe nad Innerkremsom. Res lepo za turat, če bi le sneg bil bolj po volji smučarjev. Bilo je pač vse sorte in smučajoč navzdol je bilo potrebno vklopit vse radarje. Pa je uspelo, naredila sva tudi nekaj lepih zavojev celo v pravem pršiču.

Naslednji dan sva imela namen štartati po smučišču v Obertiliachu pa levo v pobočje Golzentippa. Ker pa je bila napovedana pooblačitev, sva pogoljufala z gondolo gor in preostali del peš. Seveda sva bila hitro nazaj in po lepi progi tudi v dolini. Načrt, da bova malo turala in malo po dratih, sva izpolnila. Popoldne se na hitro odločiva in spokava en dan prej domov, kar se je danes izkazalo za pravilno odločitev. Lahko sva še celo lopatala sneg pred hišo.

No, da dodam še to. V Karnijskih alpah je kup lepih smučarskih ciljev, prav tako v vsej okolici Lienza in Similauna. Nekaj smo jih že zdelali, pa še kdaj bomo prišli.

Na senčni strani mesta, na vrhu pa gloria.

14.1.2023

cilj: Begunjščica 2060 m

izhodišče: Tinčkova koča

tura: Koča pri izviru Završnice – Koča na Zelenici – Ipsilon grapa – Vrh Begunjščice – Centralna grapa – Koča pri Izviru Begunjščice – Tinčkova koča

7:00 Jutranja zarja je že zarisala najlepše prizore po nebu, ko smo se zbrali pred ferajnom. Bolj ali manj lahkih nog in težkih ruzakov, do zob oboroženi z vso potrebno opremo, smo se zapeljali do Tinčkove koče, čeprav še vedno nismo prepričani, katera je zares Tinčkova😊. Cesta do izhodišča je bila kopna, le v zgornjem delu precej razrita in odlična za testiranje amortizerjev.

Pot nas je vodila skozi gozd in sčasoma smo naleteli tudi na snežno podlago. Kratek postanek, nekaj anekdot ter besed o samih razmerah. Hlad jutra nas je kaj kmalu potrepljal po rami in krenili smo proti koči pri izviru Završnice. Tam smo se raztovorili, se pobližje spoznali s svojo opremo, si nadeli žolne in jih tudi preverili. Med tem časom nas je dohitel tudi Aljoša, ki nas je spremljal na smučah in nam na poti do Zelenice ter kasneje do Vrha predal nekaj napotkov in znanja glede preizkušanja snega in opazovanja razmer na turi.

Pod samim vstopom v kar precej pokončno pobočje Begunjščice, smo si pred kočo na Zelenici nadeli dereze, pasove, čelade, palice pa so zamenjali cepini. Z Andražem smo ocenili razmere z redukcijsko metodo in naš minibus se je priklopil na avtocesto proti vrhu Begunjščice. Zavili smo vzhodno od centralne grape proti ipsilon grapi, ki ima naklonino od 35° do 50°. Andraž nam je pokazal izvedbo prereza snežne odeje, preizkus trdnosti snežne odeje ter izdelavo sidrišča z varovanjem. Cepetali smo od navdušenja ali pa le od mraza, zato smo bili veseli vnovičnega štarta proti vrhu.  Ko smo dosegli greben nas je skozi meglice in oblake pozdravilo sonce, prikazala pa se nam je tudi gloria.

Kratka pavza, nato pa previden sestop po centralni grapi do Koče pri izviru Završnice. Analize, kot se spodobi, nismo izpustili, in tudi zato je bila pot do avtomobilov lahkotnejša.

Uspešno smo premagovali temperaturne razlike Maša, Teja, Pija, Renata, Nastja, Mac, Matej,  znanje in štrik nam je z veseljem predal Andraž, svoj kos štrudla si je z vlogo padajočega soplezalca zaslužil Mare, Aljoša pa se je naužil nekaj abručanja in smuke.

Fletn je blo!

ENA MAL DALJŠA

Sedem nas je pred PD-jem zjutraj čakalo na avtobus proti Maltabergu nad Gmundom. Pa ga ni bilo in sem jaz potegnil s kombijem. Z izhodišča Maltaberg je možno opraviti kar nekaj smučarskih tur in glede na snežne razmere, smo upali na dober, senčni vzpon na Poisnig (2528m), nato pa ga začiniti še s skokom na Stubeck (2370m) ter smuka nazaj k avtu.

Načrt smo sicer izvedli, je bil pa sneg vse prej kot smučarjem prijazen. Malo, pa še neugodno skorjast dol s Stubecka. Vseeno smo bili zadovoljni s turo, ki je lepa in razgledna, pa ravno prav dolga, da je okrepčilo v Leonardhutte pošteno pasalo. No tule še pohvale Perotu za osvojen še vrh v nadaljevanju grebena s Poisnika – Wandspitze.

V naslednjih dneh pričakujemo precej snega v gorah, ki ga bo spremljal močan veter, zato bo treba počakat na varne razmere, potem pa spet v nove zmage. Matrali smo se: Štojs M., Vister A., Ramuš P., Pisek Manca, Bergant G., Košir M. in Raf.