Ker je bil na razpolago samo dopoldanski čas, sva se z Iztokom (AO Tržič), danes podala v NŠG v smer Tandara-Mandara (V+/IV, 250m).Na vstopu v smer, ki je skupen tudi za Kranjsko poč, je še kakšen meter in pol snega, ki pa se mu lahko izognemo. Smer prva dva raztežaja ponudi ne prezahtevno plezanje (do IV), tudi skala je solidna. Tretji raztežaj, ki je najtežji (zajeda in prečka), pa ponudi precej blatno in vlažno skalo. Ko greš ven iz zajede se stanje izboljša. Je pa nadaljevanje smeri malo bolj krušljivo. Kakorkoli, plezala sva v lepem vremenu, smer preplezala ter bila pravočasno doma.
Škrbinska plošča
Danes sva se z Manco odpravila na Škrbinsko ploščo, splezala sva smer Izpolnjena želja (V/III-IV, 250 metrov). Je bil pa cel dan v znamenju številke dve, dve uri sva se vozila tja, prav toliko porabila za pristo, teh 250 metrov sva zmogla v enakem času, sestop z vrha smeri do koče pa je bil spet v istem ritmu 🙂
Le strnem, lepa skala, lepa smer, super družba, skratka dan presežnikov…
Nova centralna v Veliki Babi
Včeraj v četrtek sva se z Manco Klinar podala v Novo centralno v Veliki Babi. Do smeri je slaba ura dostopa, prvih 100 metrov do začetka plošč sva plezala nenavezana. Nato pa 500 metrov uživanja. Smer je nadelana, svedri so glede na težavnost od 10 metrov kjer je težje, pa še na dlje kjer je lažje. Z izstopa smeri se je treba povzpeti še dobrih 100 metrov do poti, ki vodi na Veliko Babo in po njej v dolino, slabe tri ure do avta….
Košutnikov Turn
Danes sva z Rajkotom šla pogledat kako je kaj plezanje pri sosedih (A). Namenila sva se na Košutnikov Turn v smer Ostlicher Nordkantenpfeiler 300m (V). Pristopila sva od koče Koschutahaus, pristopa pa je cca. 1.10 ure. Smer se začne z izpostavljeno prečko, nato sledi dva raztežaja lažjega plezanja, ter nato trije zelo lepi raztežaji V. Konča se zopet z dvema raztežajema lažjega poplezavanja. Iztopiš na vrhu gore. Skala v celotni smeri je dobra, vseeno pa previdnost ni odveč. V steni nisva bila sama, poleg naju sta bili v sosednjih smereh še dve navezi.Slik ni ker ni bilo fotoaparata.
Naokrog po Vršiču
V torek sva z Vladotom R. plezala Pokljuško v NŠG in Pocarsko v Mali Mojstrovki. Pokljuška se ponaša z odlično skalo, v Pocarski sva tudi uživala. Smer je lepa, v njej najdeš prav vse – od krušljive do kompaktne skale, od plat in prečk do zajed in previsov. Poleg svedrovcev sva si lahko ogledala še celo vrsto različnih klinov.
V sredo sva z Alenko (AO Kozjak) plezali Debelakovo smer v Veliki Mojstrovki (IV+/IV, 450m). Na dostopu je še velika zaplata snega, ki se jo da obiti po desni. Na začetku smeri je skala precej krušljiva in polna drobnega peska, vendar se kmalu izboljša in v vsakem naslednjem cugu plezaš po lepši skali. Najtežji del je tik pod prvo IV, na skicah je sicer označen s III+. Ne vem, kaj se je tam zgodilo s skalo, ampak verjetno nisva edini, ki sva ta del preplezali s pomočjo enometrskega prusika s tremi zankami, ki visi tam. Kasneje mi je tudi postalo jasno, zakaj so na vseh treh sidriščih do tega dela pripravljeni prusiki za spust. Plezali sva dobrih 6 ur, večinoma sva vlekli dva cuga skupaj, dolgi so nekje od 50 do 65 m. Popolnoma vsa sidrišča so opremljena z vsaj dvema klinoma (razen vstop in konec), vmes pride prav tudi kakšen metulj. Prevelike potrebe po zabijanju klinov tako nisva imeli. V zgornjem delu smer po izpostavljenosti in dobri skali spominja na Bele vode. Orientacija ni posebno zahtevna, če slepo slediš skici iz Miheliča. V slavni prečki se počutiš kot kralj na sprehodu sredi navpične stene, 60 m dolga prečka je označena z I, klini so nabiti skoraj na meter in do sidrišča človeku že zmanjka opreme. Smer je izredno lepa in z najine strani definitivno vredna ponovitve.
