Kot vidim, nas je danes kar mrgolelo tam gori… pa saj ni čudno… Še en super dan je bil. Pri meni so to sezono moderni pozni štarti, kar poplačam z vdiranjem pri hoji, narava pa mi konec koncev postreže s čudovitimi sončnimi zahodi. Vredno je…
Stol
Danes smo se Rajc, Aleš in moja malenkost odpravili na Stol. Štartali smo ob 8:45 od Valvazorjevega doma in nato po poti čez prižnico do Prešernove koče. Po kratkem razvajanju na toplem sončku smo se odpravili še na vrh in potem po grabnu navzdol do prižnice in naprej po poti do Valavazorja.
Begunščica – Smer Y
Danes sva s Simonom opravila smer Y v Begunjščici. Sestopila sva po centrali grapi.
Razmere – čudovite. Lepo vreme, shojena pot in ravno pravšnji sneg za hojo. Praktično hoja ves čas. Tik pod grebenom je bilo kopno in je bilo za okus poplezavanja.
Lep izkoristek dneva.
Kurica, Činkelman in Cesar
Smo razpravljali konec tedna, kam bi šli za vikend v hribe, da ne bo spet blazna gužva. Pa je nekdo omenil Činkelmana. Odličitev je padla in v nedeljo smo se odpeljali v Krmo. Pot proti Kredarici je popolnoma shojena, udiralo se zaradi trde skorje ni nič. Malo nad Prgarco smo zavili v grapo pod Kurico, nato po grebenu do Činkelmana, s katerega je bil lep pogled na oblegana Kredarico in Veliki Draški vrh. Pri sestopu smo vmes zavili še na Cesarja in neimenovani vrh ob Konjskem sedlu. Skratka imeli smo idealne razmere in nabiranje vrhov za naslednjo sezono se je torej začelo. Udeleženci: Rok, Anže (AO Mojstrana), Katarina.
Biokovo in še več
KAJ: delovni dopust – olibera in raziskovanje »nekoristnega sveta«
Canadair: 6a+, 250m v Stomorici, Omiš
Iris: V+/IV-V, 100m v Provića stijeni, Klek pri Neumu
KDAJ: v začetku decembra; KJE: J Dalmacija, Biokovo
KAKO: z lahkoto, užitki, popraskanimi rokami, ob bogati kulinarični spremljavi
ZAKAJ: za letno zalogo olivca, za letošnje zadnje tipanje tople skale in brušenje plezalk po »šmirglskali«, za hec in za kulturo
Vtisi iz smeri:
Canadair:
Linija je lepa. Skok čez previs v prvem raztežaju je ravno prav težaven, da se psiha pripravi na vertikalne brazgotinaste plate. V zadnjem delu te lahkotno poplezavanje pripelje do sedla, kjer je pripravljen abzajl do sestopne poti.
Iris:
Vstopni raztežaj z dokaj dobro skalo ti ponudi dobrodošlico. Kmalu se ti na pot postavi grmičevje, trnje, suho vejevje, trave in ostalo »šavje«, ki se zapleta in te grabi po udih. Skala postaja kot slabo zdrobljeni žganci. Ustvarjanje dodatnega varovanja je svojevrstna dejavnost. V smeri je sedaj, poleg najinega, skupaj osem klinov.
Spraševala sva se, da sva očitno prva ponavljalca, saj je Iris videti deviško divja in če to drži, se v drugo ponovitev zagotovo ne vrneva.
Li
