Z Neli sva bila v soboto v Klemenči peči. V steni je bilo prevroče za plezanje (tudi za Neli), zato sva zlezla samo dve smeri, ker nama je zmanjkalo vode. Začela sva z novejšo linijo, ki jo je bila pravič splezana lani. Smer Iskalec sanj, se je izkazala kot lepa, a bo potrebovala še nekaj vzponov, da se znebi odvečnih lusk, sploh v tretjem raztežaju. Drugače sta pa oba težja raztežaja zelo lepa. Paziti je pa treba da imaš s seboj dovolj kompletov, saj je v najtežjem raztežaju 14 vmesnih varoval(12 svedrov in dva klina). Za konec sva pa zlezla še Sartija.
Tošc – pristop z bohinjskih vratc
Najprej sva z Majo hotela lest u Breitwand na Koroškem, pa sva si premislila in šla na eno daljšo turo v Julijcih, saj je bil dan kot malo takih letos. Jesenskemu času primerno sva si izbrala steno nad Bohinjskimi vratci, do tja pa je skozi Krmo debeli dve uri.
Po kratkem počitku sva se s sedla zbasala v strm kamin, ki se je kmalu položil v skrotasto pobočje in kot je pravil Šorn, je dobro označeno z možici, da se ne izgubljaš z iskanjem prehodov. Vseeno je treba parkrat zlest kak skok, ki mal doda k psihi, če si nevarovan. Sicer so pa prehodi logični in smer izredno slikovita, tako, da bi bilo smeri lahko še za kakih 100-200m več. Iz stene sva prilezla na čudovit, prostrani travnati vrh Tošca.
No, sestopa je bilo tudi za ene 3 ure in v Krmi se že pošteno pozna, da je za tabo več kot 1500 višincev (bo treba v železarni naročit nova kolena…). Super dan sva zaključila pri Danici.
Paklenica, oktober 2013
Od 17. do 20. oktobra je potekal tabor v Paklenici. Speljali smo ga skupaj s člani GRS Jesenice. Pa, da ne bi ponavljali … oh in sploh … spodaj so fotografije.
Mirko, Lojz, Tjaša, Erik, Janez, Zdenka, Matic, Neli, Miha, Rajc, Majda, Manca, Grega, Darko, Mare, Igor, Stanka, Raf, Maja
Yosemite
Nase bivanje v Yosemitih se počasi bliža koncu. Plezali smo kar precej. Vsi smo se navadili na granit, tako da nam sedaj ocene do 5.10d ne predstavljajo več večjih težav (če le ni kamin ali offwidth). Poleg kar nekaj krajših smeri smo pa plezali tudi daljše.
Za prvo večjo steno sem se odločil bolj po naključju, ker sta se Neli in Nejc prehladila. Zato sva z Nacetom popoldne odšla v steno Washington Columna, kjer sva preplezala smer South face (5.10b, C1+, 400m). Popoldne tri raztežaje do ogromne police, kjer sva prespala, zjutraj pa sva izkoristila nižje temperature in odhitela do vrha, kjer sva stala po 6,5 urah plezanja (in uro pa pol prejšnji dan). Do police sva plezala prosto, nato pa večinoma tehnično po tenkih strmih pokah. Za oba je bila to prva tehnična smer, za Naceta pa celo prva smer, daljša od treh cugov. Na tem potovanju je prvič sploh plezal trad smeri.
Po dnevu počitka smo se vsi štirje podali v smer East Butress v El Capitan (5.10b, 450m). Smer sicer ne spada med prave El Cap smeri a je vseeno lepa. Spodaj poteka po lepem granitu, ki se kasneje spremeni v sivkast in zelo gladek diorit. Plezanje je malo zoprno, a ne porajtaš, ker je ambient res izvrsten. Podobno kot ultra klasike v Dolomitih.
Po še enem dnevu pavze pa je bil čas za eno večjo steno. Z Nejcem sva zarinila v Half Dome, Regular NW Face (5.9 C1+, 750m). Po dolgem in strmem dostopu sva začela plezati šele ob desetih, in ravno do noči priplezala do bivaka, ki pa je bil zelo neudoben. Plezarija je odlična, smer je večinoma previsna, tako da je tehnika kar zanimiva, če nisi navajen. Sploh Nejc je pizdil nad kaminom v sredini, ki naj bi bil čisto lahek. Naslednji dan sva stala na vrhu po skupaj dobrih 14 urah plezanja. Vse smeri bi sicer lahko splezali v enem dnevu a smo se raje odločili za lagano-sportski pristop, ker nas je bilo malo strah nočnih sestopov zaradi divjih zveri. Pa še logistika je lažja če se lahko z busom pelješ do izhodišča. Imamo pa jutri se en dan za plezanje, nato pa gremo domov.
NŠG-Pokljuška, Grebenec-Pocarska
V nedeljo smo Majda, Nina, Miha in jaz plezali na Vršiču. Po splezani Pokljuški v NŠG se je ženski del odprave odločil, da ima dovolj. Z Mihom pa sva splezala še Pocarsko v Grebencu. Sva kar malo hitela, ker je v smeri ponekod sneg, skala pa mrzla. Na vrhu sva se na soncu pogrela in strinjala, da se je splačalo potrpet.
Na poti domov je Miha za zaključek še odkupil sistem, ki je neplanirano priletel v bližino naslednje naveze. Preživet je bil lep dan v dobri družbi.
