Lov za soncem in lepim vremenom

Letošnje poletje, klavrno z vremenom, je naju z Majo pognalo v lov za soncem. V Googlu sva si ogledovala napovedi od Aoste pa vse do Dachsteina in se odločila, da zna bit par dni lepih v okolici Innsbrucka. Višje v hribe se nisva namenila predvsem, ker je bilo preteklo vreme tudi v naših hribih že zelo zimsko.

Odločitev za Martinswand med Zirlom in Innsbruckom je bila taprava. Svetla, sončna stena, s smermi od 5 navzgor, po avstrijsko zgledno navrtane (do 12 svedrovcev na cug), da človeku, ki ni več pri dvajsetih, prijeten, varen občutek. Zato se tudi ni za čuditi, da tam plezajo še pri 78-ih – kot najin znanec, ki nama je priporočil precej novo smer Scweizerkaese (5/4) in smo jo skupaj spedenal. Da je nova, se je videlo v prvih dveh cugih, ki so še potrebovali kak ajmar ali dva deževnice. Višje gori, pa je skala res postala podobna ementalcu – polna odličnih prijemov.

Taisti sivolasi mož nama je padel v oči že prejšnji dan, ko je plezal v sosednji Maxl’s Gamsrevier (7-), midva pa v smeri Bronhitis (5+/5) – smeri, ki je vseskozi lepo plezljiva in je 5-/5 tudi realna, je pa v najtežjem delu vsaj za pol ocene težja. Tako je bilo tam za naju pač A-0. Ja, dostopa do pod stene je za 10 min hoje sestop je pa po lepih policah desno iz stene in po stezi dol.

Zvečer sva si šla ogledat Innsbruck in kakšna sreča, našla sva prav prijeten Iriš pub, z odličnim pivom Strongbow. A lov za soncem naju je potisnil naprej – še bolj v osrčje Tirolske in sicer do kraja Nassreith pri Imstu. Tam imajo odlično urejeno plezališče z velikim parkplacem, straniščem, toplo vodo in nešteto frikovskih smeri. Midva sva poiskala eno daljšo, kjer je bilo plezanje vrhunski užitek (Herbstsonne, V-, 110 m). Sestop po ferati, preko visečega mostu in po šodru dol, lahko pa tudi abzajl po smeri.

Še isti dan sva pognala kombi skozi Oetztall, preko Timmelsjocha do višine Kredarice (2509m) in v Dolomite, ki pa so bili poscani. Še s kakšno smerjo v Selli tako ni bilo nič, zapeljala sva se le še naprej proti SLO.

Pokljuška smer in Zajeda s platami

V nedeljo sva z Aleksandro splezala Pokljuško smer v NŠG. Družbo v smeri sta nama delala Marko in Metod, ki sta jo mahnila še naprej v Grebenc. Midva pa sva se zaradi vetra in meglic, ki so se širile po okoliških hribih zadovoljila z eno smerco. Danes pa sva se z Juretom odločila za Zajedo s platami. Smer je res prava lepotica. Prva dva cuga po zajedi sta bila malo mokra, ampak kljub temu je bilo plezanje prava poslastica. Dalje po platkah, ki prečijo poševno proti desni pa je plazanje tudi pravi užitek. Smer je navrtana odlično. Za spust po vrvi potrebujemo saj 70m vrv ali bikolorko. Z 60m vrvjo se iz štanta iz vrha smeri ne pride do naslednjega štanta za abzajl!!

20140907_100942 20140907_103545 20140907_104654 20140909_095950 20140909_102231 20140909_103722 20140909_110108 20140909_111254 20140909_115741 20140909_115746

 

Prestreljeni stolp

Po ugotovitvi, da žičnica Sella Nevea obratuje samo še do 14. septembra, smo se hitro podvizali za obisk gora okoli Kanina. Prestreljeni stolp (Torre del Forato) je komaj opazen vrh, ki se nahaja levo od Prestreljeniškega okna. Dostop nanj je seveda v skladu s kraškimi pojavi prepredenim Kaninskim pogorjem. Po dveh širokih pragovih zaviješ desno v kamin, ki se začne s sluzasto plato, nadaljuje s plazenjem pod zagozdenim balvanom in konča s hojo skozi dimnik. Preduh v dimniku, ki ga opisujeta M & M na svoji spletni strani, je že skoraj zasut. Iz dimnika smo nadaljevali po polički proti desni. Polno je naloženega kamenja, polica se nahaja točno nad zelo obljudeno potjo do okna. Dva Angleža spodaj tako nista bila ravno navdušena nad našim kričanjem o padajočem kamenju. Naslednjih nekaj minut smo raje sedeli popolnoma pri miru in počakali, da se je pot pod nami spraznila. Polici slediš naokoli in nato kmalu dosežeš vrh.

Turo smo nadaljevali skozi Prestreljeniško okno in po brezpotju (II-III) po SZ steni na vrh Prestreljenika. Skala je kompaktna, vmes lahko presenetijo travnate poličke. Na spletni strani Primorske stene je opisanih precej plezalnih smeri, večinoma zmerne težavnosti. Do pod stene lahko dostopiš po dobro vidni stezi za Rif. Gilberti, sestop pa je urejen s Prestreljeniškega okna z dvema svedrovcema in rinko. SZ stena Prestreljenika je tudi v plezalskem smislu definitivno vredna obiska.

Grazer Bergland

Podaljšan plezalni vikend v Grazer Berglandu je bil namenjen predvsem “novo pečenim” mlajšim pripravnikom. No, teh tam ni bilo videti.

V petek zjutraj se nas je šest odpravilo proti Gracu, obljubljeno lepo vreme je držalo. Plezali smo v steni Rothelsteina in Rottewanda. Proti večeru so v Mixnitz prišli še štirje, Hubert nam je prijazno odstopil del travnika za šotorišče. Načrti za naslednji dan so bili narejeni, vendar smo se zbudili v oblačno jutro, a se kljub temu odpravili pod steno v upanju, da bo držalo vsaj do poldneva. Pa nič ni bilo od tega – vsaka od navez je ponovila tehniko abzajlanja.

Kljub vsemu uživali: Mare, Mirko, Neli, Miha, Dejana, Majda, Pero, od Perota kolega, Raf in Maja.

Škrlatica (2740m)

Danes vremenska klasika, kot že celo poletje. Kljub temu smo se z Miranom in Marijo odpravili v Vrata. Tokrat v drugo  smer kot v ponedeljek. Cilj je bila kraljica naših gora. Do bivaka IV je pršilo iz megle. V krnici Zadnji dolek, pa se je odprlo in v lepem sončku smo nadaljevali proti vrhu. Na vrhu smo uživali v prijetnem sončku. Med povratkom v dolino smo se vstavili na bivaku IV. Potem pa v dolino na zasluženo okrepčilo.

20140828_081653 20140828_083104 20140828_102520 20140828_111234 20140828_091741 20140828_130041