Viševnik (2050 m)

V soboto, 3.1.2015, sva z Majo kot vsako leto odprla sezono zimskih pohodov s pohodom na Viševnik. Iz parkirišča sva štartala pozno ob 13ih. Do srede poti naju je spremljala megla, naprej pa sonce. Na poti sva srečavala nekaj pohodnikov, ki so se že vračali. Pod vrhom je veter odnesel skoraj ves sneg, je pa zato bilo precej skal pomrznjenih in ni bila odveč dodatna pazljivost. Vrh sva dosegla ob 16ih. Nenačrtovano sva na vrhu dočakala sončni zahod in fantastičen razgled. Pod nama so bile doline v megli, na eni strani se je dvigala polna luna na drugi pa se je v rumeno-oranžnem zahodu poslavljal sonce. Ker sva računala na hudo spremembo vremena ob zatonu sonca, sva pohitela iz vrha, da sva bila do gozda do teme. Med povratkom iz vrha sva srečala gamsa, ki je prišel smukat travo. Čeprav verjetno ni računal na dva, ki sta se nad njim vračala v dolino, je bil presenetljivo miren. Pred gozdom sva si nadela čelke, čelade, direze in predvsem veliko dobre volje. Z dobro voljo in piščalko v ustih, da sva opozarjala okolico, sva se spustila v temo in meglo zavit pokljuški gozd in računala na to, da ne srečava kakšnega medveda ali druge “domače” živali. Ob 18ih sva zavila v hotel na večerjo ter pivo in nato domov.