AO Jesenice

Danes, 28.12, sva z Marijo Jeglič(AO Matica) preplezala omenjeno smer. Razmere so bile, kot je že znano, nič kaj zimske. Vseeno sva se odločila, da bova plezala v duhu zime – z orodji. Do detajla smeri ni bilo večjih problemov. V najtežjemu raztežaju sem najprej poizkusil z orodji, vendar je spodnji del precej preveč podrt za varen vzpon na ta način. Preobut v plezalke, splezam VII. Razen tega, da sem se med plezanjem ob zdrsu »zaklal« s cepinom v prst, je šlo brez večjih težav. Marija pa je kot druga, uspešno preplezala celoten raztežaj z orodji. Do konca smeri sva oba plezala z orodji.

Najverjetneje je to 1. zimska ponovitev smeri. Če kdo ve kaj več, naj prosim javi.

Zahvala gre tudi IgluSport-u za podporo mojim prizadevanjem.

Danes sva se z Miranom odpravila po novi ferati na Grančišče. Ob 11 h sonček posije direktno v steno Grančišča iz za Jerebikovca. Ob 10:30 sva se iz parkirišča pred muzejem odpravila do vstopa v Ferati. Ferati, ki peljeta na vrh sta dve. Modra je lažja, rdeča je težja. Midva sva se odločila za slednjo težjo varianto. Poti se ločita že koj na vstopu v steno, težja gre direktno navzgor, lažja proti desni, nato se zopet ločita  pod izrazito lestvijo. Lažja se izogne pod lestvijo v prečko v levo. Težja pa vodi direktno čez strmo 10m ploščo zavarovano z lestvijo in jeklenico za samovarovanje. Sledi izredno slikovita in izpostavljena prečnica v desno čez plate. Prečnica je za mene poleg lestve najlepše mesto ferate. Sledi nekaj metrov čez strme trave do diagonalne prečke v desno, kjer po parih metrih dosežemo vrh ferate. Sestopila sva po normalnem poti navzdol.

Ferata je izredno lepo speljana, tudi zavarovana je lepo, varovala so varno in smiselno razporejena, vse pohvale za prizadevnost in trud pri gradnji ferate. FERATE NAJ SE VSI LOTIJO Z OBVEZNO OPREMO! Pas, čelada, samovarovalni komplet in rokavice.

V nedeljo 20.12 sva se, po občnem zboru na Erjavčevi koči, Peter Sodja in jaz odpravila v severno steno NŠG. V načrtu sva imela splezati smer Žaba. Načrte sva na sredi drugega raztežaja spremenila, saj je Žaba tja v levo izgledala preveč ”platasto”, da bi se jo dalo preplezati z orodji.

Torej, začela sva iz police pod črnim previsnim kaminom. Sidrišče sva si uredila v majhni votlini na sredi kamina. Nadaljevala sva izven kamina(krušljivo) ter navzgor in rahlo proti desni po očitni zajedi (dva raztežaja, največ IV+). Naslednji raztežaj sva nadaljevala rahlo desno čez smer Košir-Brelih do previsne zapore. Tam sva našla klin s pomožno vrvico. Preobujem se v plezalke ter preplezam slabih 15m visoko čez previs(VI-) na sidrišče smeri Košir-Brelih. Po omenjeni smeri tudi izstopiva.

S seboj sva imela set metuljev in zatičev, ter 6 klinov.

Ta varianta po mojem mnenju še ni bila plezana, saj ni bilo sledi predhodnikov. Če kdo ve kaj več, naj prosim sporoči. Slika, na kateri je vris, je bila slikana že prej.

Me je že dolgo imelo, da bi se enkrat povzpel na martuljški greben še po tem slikovitem, starem, pastirskem pristopu. Pridružil se mi je še Mare in današnje prosto dopoldne sva izkoristila za to turo. Spotoma sem se povzpel še na vrh Tičarice (2075m). Razmere do Škrnatarice kopne in (pre)tople. Sestopila pa sva po vzhodnem žlebu, kjer prav pridejo cepin in dereze, na Gulce in po PP v Vrata. Slike pridejo, če jih bo dodal Mare.