AO Jesenice

Ekipi AO v sestavi Metod, Jao, Čaro, Andraž Š., Blaž in moja malenkost, sta se pridružili še Polona in Monika in smo v petek dvajsetega velikega travna družno krenili na Sardinijo.

Po nočni vožnji s trajektom smo se odpeljali v Cala Gonone, kjer je bil cel teden naš štab. Bili smo precej zgodnji, ključe apartmajev smo lahko dobili šele ob petih, zato smo po jutranji kavici šli frikat v plezališče Budinetto, ki je 15min hoda oddaljeno. Blizu je tudi plezališče La Poltrona, ki ima tudi nekaj večraztežajnih smeri, a se za njega nismo odločili, ker je obrnjeno na jug. Sonce nas je popoldan odgnalo na plažo, a je temperatura vode prepričala samo najpogumnejše. Nato pa v apartmaje na večerjo in druženje.

Drugi dan smo se odločili za plezanje v dolini Surtana, kjer so smeri v sedmem stebru večinoma v senci do poldneva. Splezali smo vsaka naveza po eno smer, si malo popestrili spust po steni do vznožja, a smo po uri sestopa že hladili noge v reki (potoku?) pod parkiriščem. Polona in Monika sta po isti dolini šli naprej do arheološkega najdišča Tiscalija, ki je kraški podor na vrhu hriba v katerem so si nekdanji prebivalci Nuragi uredili vas. Prvo analizo plezarije smo naredili že na parkirišču, kjer ti prijazen birt najprej vzame 6€ parkirnine, preden ti postreže s pivom, podrobnejša pa je sledila doma.

Naslednji dan so zagnani mladinci krenili plezat na Pedro Longo, midva z Metodom pa sva ženski del odprave peljala frikat v Budinetto. Kmalu je postalo prevroče, zato smo si po kosilu omislili en izlet na katerem smo po naključju prišli do smerokaza za plažo Cala Luna. Lepote plaže smo bili deležni po dobri uri trajajočem spustu skozi kanjon, veter in pozna ura pa sta poskrbela, da smo bili navkreber hitreje kot navzdol. Zvečer so se mladinci vrnili polni navdušenja nad plezarijo na Pedro Longo. Slike so prepričale tudi naju z Metodom, da sva smer dala na seznam željenih.

Četrti dan sva z Metodom šla plezat na Margheddie, saj sta dekleti zaplenili avto, plezarija pa je od apartmajev oddaljena slabo uro. Izbor naju je prepričal tudi zato, ker v vodničku piše, da je stena obrnjena na vzhod. A nas je sonce žgalo do petih popoldan – očitno je piscu nagajal kompas :-(. Malo kasneje so se pridružili še mladinci. Splezali smo vsak dve smeri, nato pa je bilo treba preverit, če je z roštiljem vse OK.

Naslednji dan smo skupno preizkusili opevano frikanje na bližnji plaži Cala Fuili, kjer se najde za vsakega nekaj. Možno, da je piscu vodnička spet ponagajal tiskarski škrat, ki je eno smer ocenil s 4c, a je ni splezal nihče, ki se jo je lotil. Z Metodom pa sva še spremljala dami na ogled slabe ure oddaljene jame Bue Marino.

Šesti dan so se mladinci navdušili nad DWS (Deep Water Solo) plezarijo in krenili na sever, z Metodom pa sva se spet pridružila ženskam na ogledu kanjona Goroppu. Izhodišče je isto parkirišče kot za Surtano, a smo ga to pot mirno ignorirali in si pot skrajšali za kake pol kilometra. No, kakih šest jih je še zmeraj ostalo, a se je vredno potrudit do tja. V kanjonu smo nekaj časa še opazovali dva japonska profesionalna plezalca, ki sta se mučila v detajlu drugega raztežaja (8b+) v delu, kjer je kanjon širok pet metrov, previsna stena nad njim pa kakih štiristo. Ob povratku nam je v Dorgaliju uspelo celo najti ribarnico (kdo bi si mislil, da je na otoku težava kupiti svežo ribo), pa smo lahko preverili, če se morska ribica peče ravno tako kot svinjska. Tudi Ana Liza je bila z nami – ji je bilo všeč.

Naslednji dan sva z Metodom šla izpolnit obljubo in šla splezat smer na Pedro Longo, dekleti peš na Cala Goloritze, mladinci pa v dve smeri v bližnji Biddiriscottai. Vsi smo nad dnevnimi aktivnostmi bili seveda navdušeni, kar je seveda potrdila vsakovečerna analiza.

Sobota in s tem odhod na trajekt in domov, je prišla prehitro. Sicer bi bilo bolje, če bi tudi na povratku imeli nočno vožnjo s trajektom, a še en prost dan pred ponedeljkovim odhodom v službo je bil tudi dobrodošel. Verjamem, da sem med pisanjem kakšen dan zamešal, pozabil napisati kaj izredno pomembnega ;-), a najverjetneje bo izbor slik tisti, ki bo nevernike prepričal, da se nam pridružijo na naslednjem taboru. Ja, še bomo šli, pa kakšen dan bomo dodali, ker je bilo prekratko.

Splezali pa smo:

Pedra Longa: Marinaio di foresta/6a+/190m – Jao in Andraž, Čaro in Blaž, Metod in Mare; Surtana: Paese delle meraviglie/5c/180m – Jao in Andraž, Take five/6a+/180m – Čaro in Blaž, Piazza del cervo/5c+/155m – Metod in Mare; Marghedie: Coppini brasati/6a/100m – Jao in Andraž, Čaro in Blaž, Metod in Mare, Ocio che borlo/5b/100m – Jao in Andraž, Metod in Mare, Biddiriscottai: La vita nova/6a/100m in Innocenti deviazioni/6a+/105m – Jao in Andraž, Čaro in Blaž.

1 2 ►

Že lansko leto, ko sem pomotoma zašel v ta del stene, sem spodaj opazil tanko poč, ki se kasneje razčleni, pa vendar ohranja linijo do vrha. Takrat se je razvila ideja, ki sva jo z Anžetom Klaričem(AO Matica) realizirala danes. Splezala sva novo smer v skrajnem desnem delu Kamenkovega stebra. Ta sama po sebi ni nič kaj posebnega, ima pa po mojem mnenju najboljšo skalo(z izjemo dveh odsekov) v celotni JV steni. Smer sva splezala na pogled. Za PP je poleg treh klinov, zelo priporočljivo imeti manjši set zatičev ter set BD prijateljev s tem da je velkost 0.75 potrojena, 1 in 2 pa podvojena. Tudi mikro pridejo v poštev. V smeri sva pustila 4 kline od tega je prvi v detajlu prvega raztežaja, ostali trije pa na sidrišču. Prav tako pa ja na detajlu drugega raztežaja ostal zagozden mikro metulj. Kljub temu, da v smeri nisva našla nobenih sledi predhodnikov, ter da v vodničkih ni sledu o tej liniji, se mi zdi čudno, da je le-ta ostala nepreplezana.

Ime: Čók                                                                                                                             Dolžina: 120m (dva daljša raztežaja ali trije krajši),                                                         Ocena: VII/VII-                                                                                                                   Prv(PP): Matija Volontar(AO Jesenice), Anže Klarič(AO Matica)

Opis: Plezati začnemo 2m desno od vstopa v Deževno smer, po kaminu. Ta se po nekaj metrih prelevi v zajedo, ki vodi do manjše votline. Tej se izognemo po levi, tako da pridemo na travnato polico(IV+). Naravnost gor po poči (k), ki se po cca. 8m razčleni (VII/VII-). Splezamo v lažji svet in nad sabo opazimo velik travnat trebuh (V), na njem pa malo polico (kkk). Od tu naprej naravnost v rahlo previsen ožji kamin. Na njegovem izstopu pa proti desni čez previs(zagozden mikro BD) in po sistemu poči do vrha (V).

Vris in skica spodaj.

Lep dan, možnost dopusta in vinjeta od prejšnjega tedna, so me zopet zvabili na sneg. Kam drugam kot v Malto, cilj pa vzhodni sosed bolj znane Kolnbreinspitze. Sneg vse sorte, zaenkrat še zvezno do avta.

Danes dopoldne sva s Tomažom zlezla to smerco nad Vršičem. V smeri po poličkah ogromno drobirja. Drugače pa nobene spremembe.Štanti ok:) , vmesna varovanja tudi ok.  Za otvoritev v plezalno sezono čist ok. Skala čez celo smer suha. Kratka a sladka:))

Pretekli konec tedna nas je 10 članov našega odseka obiskalo to lepo plezalno področje na avstrijskem Štajerskem. Predhodnica sva bila midva z Rajcem, ki sva se na pot odpravila že v petek zjutraj (ja, nekateri smo po nenatančnem navodilu naše načelnice vzeli dopust). Opoldne sva bila pod steno Rotewanda, ki se je ravno prav osušila od celonočnega deževja. Zvečer so se pridružili še ostali: Mirko, Darko, Katarina, Raf, Maja, Sandra in Nanika. Zopet smo koristili gostoljubnost gospoda Huberta in prespali v šotorih ob njegovi apartmajski počitniški hišici, kjer smo imeli na razpolago WC in kuhinjo, po želji pa tudi postelje. V soboto smo že ob sedmih ZJUTRAJ vsi odšli v steni Rotewanda in Rothelsteina, ter preplezali vsaka naveza po dve smeri. Zvečer sta nas zapustila Dare in Mirko, ostali pa smo dodobra izkoristili še čudovit, a že kar malo prevroč nedeljski dan. Cilj vseh štirih navez je bila JZ stena Rotelsteina oz. Ratengrat. Naveze s tečajniki so napadle Alte SW-Wand 300m, kjer so dobili tudi prve izkušnje plezanja v vodstvu , midva s Katarino pa dve nekoliko krajši (Sudpfeiler in Amtschimmel). Super spomladanska plezarija.