AO Jesenice

Včeraj sva šla z Nejcem Marčičem pogledat, če je smer res tako grda kot pravijo nekateri zapisi na internetu.

Začela sva zgodaj zjutraj od cestarske bajte in takoj zgrešila začetek lovske steze. Zato sva dostopala večinoma kar po strugi mlinarice kar je malo otežilo dostop.
Smer vstopi precej visoko po podrti štirki in po rampi v ogromno votlino. Ambient je veličasten, skala pa slaba in polna zelenjave. Vmes naju je še presenetil skok, ki ni narisan na skici in ga je treba preplezat navzdol, težak je pa za  dobro IV. Ksneje gre smer levo po gredini, skala pa je vedno boljša. Vmes je sicer še en podrt del, ki pa je lahek.

Po lažje, delu sva priplezala v območje velike zajede, tam se stena postavi res pokonci, skala pa postane super. Preseneti že prvi cug, tam sva se spraševala dače je to V+, kakšna bo potem šele VII. Kasneje se je izkazalo da so ocene na skici za vsaj + ali dva prenizke. Zajedi slediš čez prvi detajl, po strmih počeh prideš pod velike strehe in se jim umakneš levo na raz. Tukaj sva že mislila da sva čez težave, naj nebi bilo težje kot V. Je pa bilo na skici narisanih sumljivo veliko klinov in zraven oznaka A1. Izkazalo se je, da naju čakata še dva težka cuga, Izpostavljenost je nora, strmina pa ne popušča do vrha. Težkega dela je za 9 cugov.

V sestopu sva udela pot in bila z vrha v dveh urah pri avtu.
Smer pa ni grda, daleč od tega. Spodaj je treba biti pazljiv, ker so lažji cugi zelo krušljivi, zgoraj je pa smer odlična. Treba je biti navajen na spremenljivo skalo in ne smeš pustiti da ti krušljiv začetek pokvari vtis strmega dela. Klinov je na strmih delih veliko, v lažjih pa nič. Midva sva dodala še  štiri.

Slik pa ni, ker sem pozabil dat kartico iz računalnika v fotoaparat.

Danes sva s Hahotom GRS Mojstrana zlezla to lepo smerco nad Bornovo potjo. Glede na to da je smer obrnjena proti vzhodu je bila to primerna odločitev na vremenske razmere. Smerca je dolga 140 m, Najlepši je drugi raztežaj, po dveh zajedicah V. Na vrhu pa je izstop skozi ozek preduh, ki je tudi eden lepših delov smeri. Sestopila sva po enem spustu po vrvi. Štant z rinko je na drevesu. Z 2X60m prideš v poden grabna, če imaš pa 60m enojno vrv je pa vmes tudi štant in rabiš 2 spusta ob vrvi. V smeri so ponekod naloženi ogromni bloki in skale, zato previdnost ni odveč.
Mela sva se fajn.

V nedeljo(10.7) sva s Klaričem(AO Matica) splezala omenjeno smer. Malo plezana linija je lepa, in težka. Avtor smeri je Franček in temu je tudi prilagojena ocena VI+. Več je zapisal Anže, v njegovi objavi.

V soboto sva šla s Stanetom (AO kozjak) splezat Spominsko smer Iva Reye – Zmaj (VII-, 470 m). Prve štiri raztežaje sva posolirala (II/III), se lepo da, a je treba biti pazljiv saj je precej krušljivo in izpostavljeno. Potem gre za poplezavanje (III-V) do najtežjih raztežajev (VI in VII-) z dobro skalo in lepim plezanjem.  Sledi logičen izstop (do V) brez večjih težav. Ta moja prva letošnja smer v naših hribih mi je lepo pokazala nevplezanost, saj se mi je vse zdelo krušljivo :). Tudi z navigacijo je bilo nekaj težav, ker sva imela dve različni skici (ena iz slovenskih sten, druga iz vodnička za logarsko), pa nobena ni bila prav zelo točna. Še posebej bi se izognil tisti v Slovenskih stenah. A sem izbirčen?

V soboto 9.7, sva z Anžetom Klaričem(AO Matica) ob spremembi načrta zaradi vremena plezala v SZ steni Male mojstrovke, kjer sva potegnila novo smer – Krokarjev ples. Smer je lepa ter mestoma podrta, kot se spodobi za naše hribe. Idejo sem dobil ob zimskem vzponu SZ raza. Seveda je izpod stene stvar zgledala precej bolj splezljiva. Ker nisva našla pametnega prehoda čez strehe na polico na polovici stene, sva si le-tega spododila od smeri Guru. Spodaj opis, skica in vris.

Prv: Matija Volontar, Anže Klarič                                                                                       Ime: Krokarjev ples                                                                                                       Dolžina: 300m                                                                                                               Ocena: VII-/VI-                                                                                                                   Čas: 4-5ur

Opis: Pod steno takoj opazimo izrazito na pogled podrto zajedo, ki seka centralni del stene. Vstopimo nekaj metrov levo od vpadnice te zajede, ter po najlažjih prehodih plezamo proti desni v zajedo. Zajedo preseka previs, ki ga obvijemo po desni, ter nadaljujemo po poševnih policah do sidršča. Od tu zavijemo rahlo levo, čez previs ter čez gladke položne plati desno in čez najlažji prehod(podrta zajeda) v votlino, kjer si uredimo udobno varovališče. Nato levo v prečko(izpostavljeno), kjer si po 15m vodoravnega plezanja zopet uredimo sidrišče. Od tu naprej v levo v edino razčlembo pod previsom, ter rahlo navzgor. Dosežemo sidrišče smeri Guru. Naravnost navzgor po poči, ki nas pripelje v lažji svet. Od tu naravnost navzgor, kjer se stena zopet postavi pokonci, čez kratek previs proti desni na sidrišče. Sledi najlepši del smeri, prečka v desno, ki jo odlukuje dobra poč kakih 40m. Nato se napnemo še zadnjič, da splezamo kakih 5m v lažji svet. Od tu naprej poplezavamo do vrha, težave niso višje od IV. Dobro je imeti set frendov od tega 0.75 podvojena, 5 kliov, set zatičev. Razlog za tako oceno je tudi ta, da je v ključnem mestu treba pametno izbirati oprimke, kjub temu da so vsi ‘dobri’.