AO Jesenice

Danes sva se z Anžetom Klaričem(AO Matica) zapodila v južno steno Temena, kjer sva splezala novo smer – Pajek. Smer se ponaša z odlično skalo, le redko je podrto. Iz doline stena izgleda precej bolj pokonci, zato naju je težavnost presenetila. Več kot šestice nisva našla, pa še to bi se verjetno dalo obviti po desni. Skoraj vsa varovališča v smeri sva si uredila s frendi, kladivo je pelo bolj malo. Linija je izredno lepa in jo toplo priporočam tistim, ki se iz obiska Dolomitov še niso privadili na našo skalo.

Sledov predhodnikov nisva našla, razen enega prastarega klina na vstopu v smer. Če slučajno kdo ve, da je bila linija že preplezana, naj to prosim sporoči. Pri vseh vzponih ključno vlogo igra dobra oprema, s katero me založi IgluSport.

Ime: Pajek                                                                                                                                 Prv: Matija Volontar, Anže Klarič                                                                                             Dolžina: 500m                                                                                                                         Čas: 4-5ur                                                                                                                               Ocena: VI/IV+

Opis:                                                                                                                                       Plezati začnemo v stičišču stene in grape, ob kateri poteka dostop. Izberemo polico, na kateri raste nekaj trave, ter ji sledimo v desno do dreves, nato zavjemo naravnost navzgor proti izrazitemu kaminu, kjer si uredimo stojišče. Nad sabo opazimo star klin. Nad kaminom izbiramo najlažje poči ki presekajo več polic, tako, da pridemo do zadnje izrazite police, na kateri naredimo sidrišče. Od tam 20m rahlo proti levi. Na svoji levi opazimo neizrazit stolpič, na desni pa drevo. Plezamo proti drevesu ter pred njim zavijemo skrajno levo in že opazimo poč, ki je detajl smeri(VI). Sredi poči nad sabo opazimo široko polico, na kateri si uredimo udobno stojišče(k). Od tu naprej plezamo v edini logični kamin nad nami in rahlo proti levi. Spet dosežemo veliko polico(k). Nad nami je do vrha še dobrih 150m poplezavanja do največ četrte stopnje.

Po Miheličevem navodilu sva s Perotom (S.) odšla prespat na planino Zapotok. Žal pa  nisva preveč natančno sledila navodilu opisa Bratovske smeri in tako sva sredi te zavila v eno zajedo prezgodaj. Po dveh (sem in tja je bil še kak klin) raztežajih variantice, sva se znašla pod vrhom SZ stebra. Kljub vsemu lep dan. Bo treba drugič popravit napako.

Včeraj sva z Nejcem Marčičem plezala v Vršacu. Zjutraj naju je najprej presenetila rampa na začeku doline. Kljub temu je doson minil hitro, v 40 minutah sva bila na vstopu Ceklinove. Smer postreže z resno in strmo  plezarijo v odlični skali (za štirico). Večinoma gre za plošče in previske, vmes pa trave. Varovanje bi bilo zamudno in težavno. Hitro sva napredovala in bila s pomočjo enega abzajla v graben in enega varovanega cuga v dveh urah in pol (od avta) pod vršno steno. Zaradi vetra in mraza sva se odločila za Centralno.

Smer se začno krušljivo  nato pa kmalu prideš v dobro skalo. Na začeku je smer dokaj lahka, skica pa ne ravno dobra. So pa logični prehodi. Vmes sva malo verjetno plezala po svoje, vendar nikoi ni bilo pretežko, skala pa večinoma odlična. Vmes je Nejc zarinil v neko streho, ker se mu je prehod zdel prelep, da bi še okoli. Nad o najino varijanto sva prišla nazaj v smer. tam, na koncu zajede je tudi edino krušjivo mesto v smeri. Kasneje sva zavila v izstopno varijanto in v enega najboj norih kaminov v Julijcih in širše (glej sliko). Vseskozi izgleda kot da je neprehodno.

Smer je vredna ponavljanja, sploh z dostopom po ceklinovi gre za resno in dolgo smer. Našla sva 10 klinov in pustila 2.

Danes sva se končno z Gašperem navezala na skupaj na štrik. po njegovi 5 mesečni odsotnosti in splezala to lepo smerco nad cesto nad Ljubeljem. Smer vstopi takoj nad meliščem, sledi en raztežaj II. Nato pa gre za res. Smer zavije desno, naravnost gre Smrketa. Drugi raztežaj plezaš lepo IV. Tretji Raztežaj je ključni od štanta 15 m navzgor in nato v prekrasno zajedo 20 m do sidrišča. (ključ smeri). Sledi cug trojke štant nad drevesom. Zadnjii cug pa zopet postreže s fantastično plezarijo, vstopni previs V- in nato čez platke do roba stene V-VI. Za sestop sledita 2 spusta ob vrvi. Prvi je štrik in dve vponki okrog drevesa. Drugi je na rinki in po grabnu navzdol 30m. Potem pa sestop do Bornove poti pred tunelim. Lepa turca v prekrasnem dnevu in družbi.