Dovški križ namesto krompirjeve Paklenice

V ponedeljek smo Štefan, Dare in jaz namesto na Spodnji rokav, ki je bil prvotni cilj, zaradi megle krenili na Dovški križ. Ko smo se dvignili iznad megle pa smo ugotovili, da bi najverjetneje našli tudi smer, ki bila prvotno naš cilj. A nič zato. Na vrhu smo uživali navkljub mrzlemu vetru, ki je pihal iz martuljške severne strani. Razgledi fenomenalni kot po navadi, navzdol gredoč smo preverili še, če je v bivaku vse v redu. Kabel za polnjenje GSM-jev je poškodovan zato je potrebno imeti svojega. Glede na to, da smo ga postavili šele pred dobrim mesecem dni, je kar dobro obiskan, v vpisni knjigi je že precej vpisov. Zgleda, da je bil težko pričakovan. Na koncu za nagrado še po najdaljšem melišču v Julijcih navzdol, pa v Kot na pizzo, ki jo je bilo treba poplaknit.

S seboj nismo imeli nobenega fotoaparata, zato ni slik, izkazal se je pa kamerman, ki je naredil posnetek (če klikneš nanj si ga lahko ogledaš).

Prostovoljec in Jež(VII, A2), Teme – nova smer

Danes sva z Andrejem Ježem(AK Črna) splezala novo smer v Temenu. Linijo sva poiskušala preplezati že mesec dni prej, pa sva se uštela v težavnosti, tako nama je 200m pred vrhom zmanjkalo opreme in sva v mraku izstopila po Medvoški. Danes, pa sva pripravljena na vse, smer splezala do vrha. Linija je res izjemna z naravnimi prehodi. Skala je po večini odlična nekje dobra, so pa tudi odseki s podrtijo. V skali sva pustila kar 15 klinov, od tega 6 v najtežjem raztežaju. Smer je v prvi veliki zajedi skupna z varianto Medvoške kakih 40m, nato varianta zavije levo, midva pa sva se zapodila naravonst navzgor. V najtežjem raztežaju sva poleg šestih klinov pustila tudi zagozden zatič, s pomočjo katerega se brez problema potegnemo čez najtežji del. Prost vzpon bi na pogled ocenil z IX. Danes je bilo kljub soncu premraz, za dober poizkus, zato je to na sporedu naslednjo sezono. Morda me kdo prehiti?! Ocena A2 za najtežje mesto govori to, da je nekaj klinov v skali samo za okras. Priporočam polprofilce. Nekaj raztežajev višje se smer spet dotakne Medvoške in ji sledi pol raztežaja, nato pa zavije levo, Medvoška pa desno. Vris in skico najdete v galeriji.

Nujna oprema: Set manjših zatičev, set frendov(do 3BD), klini

Reševalna akcija

V Zavetišču pod Špičkom je ostala večja količina priljubljene pijače v rdeči in zeleni embalaži. Ker ji zima z nizkimi temperaturami ne bi prizanašala, poleg tega pa bi ji do naslednje sezone pretekel rok, se nas je danes zbralo 16 večjih ali manjših ljubiteljev piva. Hkrati pa smo izvedli še prvo skupno turo s tečajniki v novi sezoni. Prijetno s koristnim in pivo je na varnem.

Glavno da se klajmba 2016

Vas Brela pri Makarski je šestič po vrsti gostila alpinistični tabor Glavno, da se klajmba 2016. Da se tradicija ne bi izneverila, je vreme spet bilo od sončnega za kopanje, do dežja in temperature za puhovke. Na vrhu Biokova je v petek padel celo sneg.

V četrtek je namesto sonca, ki sta ga napovedovala accuweather in HDMZ padal dež. Dan smo izkoristili za ogled vasic v okolici Makarske kjer še nismo bili in testiranje učinka namočenih zdravilnih zelišč. Mislili smo, da bo v petek bolje, a je bilo še hladneje, še vedno je deževalo. Pa smo krenili do Neretve po mandarine, Ploče, Metkoviće. Zvečer pa na fešto v Brele. Udeležba je bila vremenu primerna, a organizatorji so se izkazali z dobrim pasuljem, ki se je daleč vohal.

Sobota pa končno sonce. In smo se zagnali navkreber v Najmanji Borovac, Borovac in Ercegove gradine. Vsi smo za ogrevanje splezali Superpanoramico 6a 200m. Nato sta se Lidija in Božo zagnala v Sretan rođendan Roberto 6a+ 180m, midva z Metodom pa v Psiho blok 6a 200m. Malček smo hranili moči za nedeljsko dopoldne, ko smo nameravali splezat še kakšno kratko in za večerno fešto v Brelah. Tokrat so organizatorji poskrbeli za naše trebuščke z odličnimi skušami in pivom, za dušo pa z dvema zanimivima predavanjema.

Nedeljsko jutro pa nas je “razveselilo” z dežjem. Lidija in Božo sta zato krenila domov, midva z Metodom pa v Omiš na oglede plezališč. Tam je kar nekaj možnosti, kjer je dostopa 0,0m in se lahko dobesedno varuje iz avtomobila. Bo treba enkrat tja za kakšen podaljšan vikend. Zvečer sva bila tudi midva že doma brez inkasantskih podvigov hrvaške policije.

Tako kot za dežjem vedno posije sonce, udeleženci upamo, da bo naslednje leto še boljše. Vremenske napovedi ne bomo več preverjali, se imamo tudi brez tega fajn.

 

Jesensko martinčkanje v Stadorju

Včeraj po jutranjem kofetu nebo ni obetalo nič dobrega, pa kljub temu nihče ni glasno obelodanil, kar smo imeli vsi v mislih, namreč da nas bo z veliko verjetnostjo enkrat tekom dneva napralo. Po cesti na Vršič se je skladno z višanjem nadmorske višine zgoščevala tudi megla, dokler se nismo začeli spuščati proti Trenti, kjer se je začelo kazati modro nebo. Preostali del dneva smo plezali prijetno na toplem, pripombe so letele le na džungelsko poraščenost smeri v Stadorju. Z Romano, Petro, Nani, Vidkom in Rokom smo plezali v smereh Pod marelo, Timijan, Muštace in Lizika. Sestopili smo po levi strani po gamsjih stezicah.