AO Jesenice – Stran 123 – Dobrodošli na strani Alpinističnega odseka Jesenice

6. decembra, 2016

Neke nedelje čez primorski trojček

Zgodnja je bila ura v nedeljo, ko smo se zbrali pred ferajnom. Po slabih dveh urah vožnje in vztrajnemu obračanju gumba proti vedno višji temperaturi v kombiju smo do Planine Kuhinja skoraj vsi nadoknadili pri jutranjemu dremežu. S parkirišča na planini pozornost pritegnejo pobočja in vrhovi proti severu, ki bežno spominjajo na planino Pecol. Krenili smo po poti proti desni čez planini Kašina in Leskovca. Sledili smo oznakam za Rdeči rob in Jezero v Lužnici. Poti je bilo mnogo, gorenjskega poznavanja primorskih lepot pa malo. Edini imetnik zemljevida na turi je tako kmalu izjavil, da bo za prekomerno uporabo zemljevida začel zaračunavati najemnino. Pred pristopom na Vrh nad Peski se je med begajočimi meglicami odprl eden lepših razgledov na Julijce s Triglavom v osrčju. S Peskov smo odšli proti Batognici, kjer je vidnih še mnogo ostankov iz obdobja soške fronte. Ker nas je pozna ura že priganjala, smo se skoraj v teku pognali še na vrh Krna, nato pa v soju zahajajočega sonca sestopili mimo Gomiščkovega zavetišča. Pice pa tisto nedeljo vendarle nismo dočakali. Najprej se je izkazalo, da picerija v Kobaridu v tem času ne obratuje, nato smo bili še v Bovcu obveščeni, da pice ne bo, ker je peč v popravilu. Nedelja je bila kljub temu lepa in zopet se je potrdilo dejstvo, da še tako dolga vožnja in hoja hitro mineta, če je le prisotna družba pravih ljudi.

4. decembra, 20164. decembra, 2016

Poplesavanje po Planjavi

Danes sva šla z Andrejem v Planjavo. Še nikoli nisem bil, videl pa sem, da je gora totalno prepredena z različnimi, večinoma lažjimi smermi. Vzela sva minimum minimuma opreme, ker je niti nisva nameravala uporabljati na lahkih smereh. Poplezala sva po nekaj različnih smereh od spodaj do vrha, saj je gora tako razgibana, da ne moreš sestaviti ene same smeri do vrha. Že tako jo po sredi razdeli planinska pot, pa še sestavljena je iz različnih sten. Nekatere od teh imajo presenetljivo zanimive značaje, od “stolpa” z oknom na katero pelje Frančkova Rdeča solza (stolp je za razliko od ostale gore, rdečkaste barve), Prezljeve Metuljeve Poči, smeri ki potekajo skozi okna ali preko njih. To zimo grem sigurno spet v ta konec, če že ne prej.
Vse dobro urco od parkinga.

Smeri potekajo dobesedno povsod, ni pa ene same konstantne smeri. Z nekaj malo orientacije pa se najde vse, saj so deli eden od drugega tako različni

Stolp, ki v resnici ni pravi stolp, saj se zadaj nadaljuje v steno. Je pa zanimive rdečkaste barve in na vrhu je celo majhno okence. Na njega pelje smer Rdeča solza (VII-)

Prva poč mislim, da je Metuljeva Poč od Prezlja (VI+ A2). Naj bi bila 100m (v novem vodničku za Kamniške alpe), čeprav mi ni jasno od kod je to merjeno. Meni na uč je okoli 60m. Vsaj še po eni poči je v vodničku označena smer

Sem in tja je trenutno kakšna zaplata snega, dereze pa niso potrebne

30. novembra, 2016

Glinščica

Po daljšem obdobju mokrega vremena, sva z Markotom izkoristila današnji sončni dan za obisk Glinščice. Plezala sva Veliki raz (5c, 120m) in nadaljevala s frikanjem v sektorju Bela stena. Ja, na sončku je prav prijetno.

29. novembra, 201629. novembra, 2016

Manj znane Karavanke

Na zadnjem sestanku se je izrazila potreba, da bi zaboga že kam premaknili naše riti – je žal pač tisti del leta, ko alpinist nima kaj dosti početi, še posebno, ko nebo iz dneva v dan kaže bolj ali manj čemerno podobo.

Kljub ne najboljšim obetom se nas je v nedeljo, 27.11. pri Kristlnu zbralo sedem in kot prvo je bilo potrebno dorečt kam naprej. Odločili smo se za Karavanke, nekam okoli Kepe. Na križišču poti proti sedlu Mlinca, pa smo izbrali manj znani svet med sedlom Mlinca in Kepo, se pravi Lepa Plevelnica 1959 m in Visoki Kurjek 1973 m. Da je svet tam gori res malo obiskan, smo videli tudi po lepem odtisu medvedove šape s prav konkretno velikimi kremplji. No, lastnik odtisa je bil medtem verjetno že kje na koroški strani, mi pa smo nadaljevali z grizenjem strmih trav proti vrhu. Sonce je lepo grelo in razgledi proti Julijcem so bili na nivoju. Le na grebenu je malo popihaval severnik, zato smo se pridno držali sončnih pobočij. Pa saj na severni strani ni bilo kaj iskat, ker so zelo strma in prav nemarno razbita.

Greben do Visokega Kurjeka je zanimiv, včasih malo izpostavljen, na koncu pa te zvabi v slepo ulico. Nakazan prehod po južni strani dol na pot proti Gubnu je prenevaren, za spust po vrvi pa smo imeli kakšen štrik premalo (no imeli nismo nobenega …), zato smo po pavzi obrnili in šli spet naprej – nazaj po smeri vzpona in v dolino.

Bilo je prijetno, uživali pa smo: Maja, Mare, Darko, Petra, Aleksandra, Andrej in Raf.

14. novembra, 201614. novembra, 2016

Jesensko/zimsko poplezavanje v Stadorju

V nedeljo 13. novembra smo Maja, Dare, Mare, Aleksandra in Raf lovili sončne žarke na Primorskem, v Stadorju. Dokler je sijalo, je bilo prav prijetno, ko pa je nebo prekrila koprenasta oblačnost, pa je z zasneženih vrhov takoj zahladilo. Smeri Muštace in Perunika so lahke in precej bolj preizkus za plezalke, kot pa kaj več. No, ko je postalo zadosti turobno, smo se pa hitro pobrali na toplo k Danici na pi..(jačo)….

O Cookies