Kategorija: Obvestila

Prejšnji teden je Bor predlagal, da bi se v sklopu SMAR akcije v Trenti podala v S steno Vršaca. V isti sapi je predlagal smer Onkraj resničnosti. Sam sem zaradi osredotočenosti pisanja magistrske naloge hitro pristal na predlog, ne da bi vložil vsaj malo energije v njegov pregled. Kot sem v avtu na poti v Trento bolj natančno izvedel, je to 250 meterska smer, ki ima vsega štiri proste ponovitve. Smer se nahaja tik pod robom stene, do tja pa moraš skupno splezati »dostopnih« 750 m Ceklinove smeri ter Smeri mladosti.

Do vstopa v Smer mladosti sva plezala nenavezana, saj v skoraj navpičnih trentarskih travah itak ni kaj dosti varovanja. Smer Onkraj resničnosti se začne po štirih raztežajih Smeri mladosti, nad prvim pasom manjših streh, ki sekajo steno. Prvi raztežaj te pripelje na razkošno polico pod detajl smeri. Polica ti obenem daje udobno stojišče in dobro psihično oporo, hkrati pa vzbuja neprijetne občutke, ko se nekaj metrov nad njo napenjaš brez varovanja. Raztežaj nad polico je prosto ocenjen z VIII. S to oceno se tudi strinjava. Smer nad detajlom nadaljuje v desno in naprej čez velike strehe, ki niso tako težavne kot izgledajo. Ravno pod strehami, naju je ujela kratka nevihta, kar nama je dalo razlog za počitek. Na pogled majhne in redke kaplje so precej namočile zgornji del stene, tako da sva se bila primorana premikati bolj počasi. Izstopila sva z mrakom ter čez mokre trave mimo koče sestopila nazaj v dolino Zadnjice.

Kar nekaj časa je potekalo usklajevanje z mojim mentorjem za skupno plezanje.

Nedelja 26.7.2020 je bila več kot ustrezna. Za plezalko začetnico izbira plezališča in smeri  ni bila težka. Z Rafom, Ireno in Majo smo se lotili Katastrofule v Beli peči. Ponudila nam je uživaško hribovsko plezanje. Z Ireno je naprej plezal Raf in v drugi navezi z menoj naprej Maja. 

Nekaj oprimkov je bilo majavih, zato je Raf reševal smer z zatiči. Ker je en zatič zlezel pregloboko v razpoko, ga nisem mogla kot zadnja v navezi izvleč. Ostal je skrit v globoki  razpoki.

Bela peč je lepa razgledna točka nad Lomsko dolino, nasproti severne stene Storžiča. Do parkirišča smo se vrnili po stezi in delno po gozdni vlaki.

Lidija in Irena

Z Urošem sva šla danes zjutraj Darkotovo in Mirkotovo smer, ker je pač še nisva šla. Prvi in tretji raztežaj sem šel naprej jaz, drugega in zadnjega pa Uroš.

Na vrhu sva bila v dveh urcah in edini problemček, kjer je treba biti previden je na drugi plošči tretjega raztežaja, ker je naslednje varovanje “šele” na izstopu plošče pod previsom.

Mogoče naj omenim še to, da sem v tretjem raztežaju porabil 10 kompletov in da je v celi smeri precej podrtega materiala.

Uživala sva Uroš in Aljoša

V nedeljo zvečer me je Rok iz AK Vertikala poklical in za ponedeljek predlagal Debelakovo smer v steni Velike Mojstrovke. Vremenska napoved je bila odlična zato sem se vabilu z veseljem odzval. Ob 6:40 sva se z Vršiča odpravila čez Vratica proti stenam nad Tamarjem. Do vstopa te pripelje ozka stezica, ki se nadaljuje dalje proti Travniku PP odsek gamsove riže. Po dobri uri hoda sva na vstopu, kjer srečava navezo iz Domžal, ki že pleza prvi raztežaj po vstopni rampi. Tudi midva se opremiva in začneva s plezanjem te mojstrovine Mire Marko Debelakove. Smer sledi lepim naravnim prehodom, z orientacijo nisva imela nobenih težav kljub temu, da smer vijuga levo in desno. Sidrišča so opremljena s klini, tudi klinov je tam kjer je potrebno dovolj. Detajl IV+ je 2 raztežaja pod vrhom, kar konkreten. Pa tudi vmes so se mi trojke zdele, bolj na IV. Dvojke pa bolj na trojke? Po dobrih petih urah sva bila na vrhu Velike Mojstrovke. Sledil je sestop na Vršič. Čudovito izkoriščen dan, le da je tokrat pivo odpadlo zaradi šihta:(

Danes pa sva z Juretom splezala novo Česnovo smer v JV steni NŠG – ja (Violinco). Smer je v prvem raztežaju strma, že takoj vstopna plata pri tretjem svedrovcu se je meni zdelo najtežje v celotni smeri. VI+ sigurno. Plezarija je res lepa v kompaktni skali. Prvo stojišče je skupno s smerjo Steber ob Kamenkovem kaminu. Potem smer sledi direktno čez plato (svdrovec) in se zaključi tudi na istem stojišču kot steber. Drugi raztežaj je bistveno lažji IV+. Potem pa gre zopet bolj zares, sledi tretji meni najlepši raztežaj čez lepe bele plošče po tankih počeh na začetku. Čudovita plezarija tudi VI+ in lepo opremljeno s svedrovci. Zadnji četrti raztežaj je zopet lažji, potrebno pa je tudi veliko previdnosti, saj je gor vse naloženo z velikimi bloki. Midva sva sestopila peš po poti na Vršič.

1 2 ►

Kljub petkovem dežju smo v soboto šli z Marušo in Nejcem poskusit s srečo, če se je skala že posušila. Celotna smer je bila suha in skala solidna, tako da smo brez večjih težav poplezali do vrha – luštna smer za po šihtu. Levo od smeri smo videli čisto nove svedrovce, gre za novo navrtano smer Violinica – jo bo treba probat!