Kategorija: Obvestila

V četrtek sva z Lojzom dokončala z deli v plezališču. Dokočno sva prekrila streho.

Že 14.6. smo z Šornom in Neli navrtali še eno smer (podaljšek) na vršiču – Kumalajec s prečko. Ker je bilo treba v zadnjem raztežaju še malo čistiti ni bilo časa za prosti vzpon. Včeraj sva šla z Neli še enkrat v smer z namenom da jo prosto preplezava.

Smer se začne po skrajno levi smeri v plezališču (kumalajec), nato pa zavije po očitni prečki pod streho levo navzgor, do zadnjega in najtežjega previsa. Začne se lahko, nato pa se težavnost stopnjuje. Prva dva raztežaja se da povezati v enega(50m).

Ocene po raztežajih: 4a, 4c, 5c, 6a, 6c/c+. Smer je dolga 100m, sestop z abzajli, spuste spoznaš ob plezanju navzgor. Za vzpon je potrebnih 10 kompletov in ostala običajna oprema.

Smer je na sliki označena z rumeno.

Rafova ideja za južno steno v poletnem času mi sprva ni dišala. Scvrli se bomo; no, pa smo plezali v dolgih rokavih in vetrovkah. Nič poletnega ni bilo tam gor.

Veliki vrh je kopasta gora, ima lepo jugozahodno steno, neopremljenih smeri je notri že precej, prostora pa je še za kakšno. Dolžina smeri je od 100 do 150 m, ocene so tam med II in V. Če bi bil dovolj tišast, bi kakšen konec VI tudi našel. Skala je odlična.

Splezali smo Čez plate I in II, sestopili po Grapi, nato pa še Vmesno in Sestopno.

Dostop, dobro uro, je “human”, sestop lep, z vrha po markirani stezi mimo lepega planšarskega stana s primerno ohlajeno Cockto.

Uživali Marko, Mirko in midva z Rafom.

Fotka pa je na žalost le ena.

Štefan, Miha, Gorazd in jaz smo se v nedeljo odpravili na Visoki Rokav. Za vse je bil to prvi vzpon na to goro. Zjutraj smo se odpravili malček prepozno zato nas je sonce že žgalo na poti čez Brinje, ki smo si jo izbrali za vzpon. Na sedlu ob Šplevti nam je vrhove zakrivala oblačnost, a napoved je obetala lepo vreme. Med vzponom skozi ozebnik je letelo kamenje, ker se je ena skupina ravno spuščala z vrha. A ko smo bili sami na istem mestu smo videli, da drugače enostavno ne gre. Na vrhu ozebnika kratke priprave nato pa še vzpon na vrh. Vreme se je zjasnilo, zato so bili razgledi enkratni. Videli smo tudi, da je v “Rajcovem bufetu” obisk. Po fotkanju sledi previden spust na sedlo, od koder sta se Gorazd in Štefan odpravila še na S. Rokav. Midva z Mihom pa na dvojko ležat ( tu vse OK ). Sledilo je še poskakovanje po melišču čez Prag, malo hidracije pri studencu in spust do avta. Prva analiza v Mojstrani in druga pri Firerju sta soglasno pokazali, da smo preživeli čudovit dan v dobri družbi, in da bo potrebno kaj podobnega ponoviti čim prej.

16. 6. sva jo v oblačnem vremenu plezala z Robijem (AO Tržič). Smer je prava lepotica! Varna in udobna, z zanemarljivim dostopom. Luksuz, ni kaj.