Velika Baba, Nova centralna smer

V nedeljo sva s Sandro splezala Novo centralno. Napoved je obetala celo nekaj sonca, a je bilo cel dan oblačno, vrhovi pa v megli. Začelo se je z malo kanonade, a je gorjanska glava zadosti trda, da ni bilo hujšega. Sobotni dež je naredil plezanje po platkah zanimivejše, ker je po radiatorčkih tekla voda, pa je bilo treba ponekod malo iz smeri. Knjiga, ki naj bi bila na vrhu še vedno nima najinega vpisa, ker je nisva našla. Za sestop sva izbrala pot po avstrijski strani, pa navkreber na Jezersko sedlo in mimo Kranjske koče po lovski poti v dolino.

Grazer Bergland

Vreme na Similaunu ni obetalo, pa smo se odločili, da izkoristimo rezervirani dopust (nekateri) in gremo v Grazer Bergland. Kar se vremena tiče, smo se odločili pravilno, glede izbrane plezarije pa tudi. Zaradi malenkostnih težav na poti, sva bila Peter R. in jaz tam v petek opoldan; ravno pravi čas, da sva splezala Serengetija v Rote Wandu. Zvečer so prišli še Maja, Raf, Neli in Matic. Namestili smo se pri Hubertu, kot po navadi.

V soboto in nedeljo smo splezali še Wigel Wogel in Slangengrube (Maja, Raf), Brunntalpfeiler in Feuervogel (Neli, Matic), Brunntalpfeiler in Michelangelo (Peter, Mare).

Največ debate je bilo o preduhu v 2. rastežaju Brunntalpfeilerja, kjer smo trebušasti, ritasti in curasti imeli nemalo težav splaziti se skozi. A je šlo in to do vrha. Zanimiv je tudi sestop. V škrbini kjer je predviden spust (možic), na nasprotni strani najdeš potko, ki vodi do precej novih verig s katerimi je zavarovan spust v sotesko Bärenschützklamm. Po soteski vodijo leseni mostički s skupno 2900 stopnicami. Mostički so precej ozki, zato je zaradi težav pri srečevanju urejen krožni promet, česar pa mi nismo vedeli. In smo krenili v napačni smeri, ter se čudili namrščenim pogledom nasproti hodečih 😉

Kdor si bo šel ogledat jamo Drahenhole, pa naj le vzame čelko s seboj.

Imeli smo lep podaljšan vikend, še se vrnemo.

Novosti v Grebencu

S Šornom sva letos dodala še dve smeri v grebencu, tokrat v steni pod bunkerjem (stripoteka).Dostop za obe smeri gre po poti na špičko (5 min), sestop pa mimo bunkerja (5 min). Obe smeri sta popolnoma navrtani.

Prvič sva bila v steni enkrat julija, nastala je Huda Mravljica (6a,6a,6c,6a+) 100m, 6a obvezna. Smer sva z Neli prosto ponovila nekaj dni kasneje. Prvi raztežaj je malo čuden, nato pa sledi lepa plezarija do vrha.

Drugič pa sva bila v smeri včeraj, nastala je še Viteška (5c,6a,6c?) 100m 6a obvezna, ki je pa precej lepša od desne sosede. Ocena detajla je odvisna od dolžine rok plezalca. Ker najtežja raztežaja odstapata od povprečja sva vmes dodala še par svedrovcev v prečko, tako da je možno prečiti iz ene smeri v drugo (glej sliko). S to prečko in povezavo z zajedo s platami dobimo precej dolgo (9 cugov) in konstantno težko smer zmerne težavnosti.

Smeri:
Rdeča- Viteška, modra- Huda Mravljica
spodnji sektorŠe slika vseh najinih smeri v plezališču za lažjo predstavo

vse smeri

NŠG; Vidova smer

Ta vikend je bilo vreme v Julijcih tako, da je bilo težko pogruntati kam in kdaj iti, pa ostati suh. Tudi nama z Daretom v nedeljo ni uspelo. A, če na stvar gledaš s pozitivne strani, imava oprano vso opremo in to brezplačno :-). Če bi nevihta počakala 20 min, bi šla suha na pivo, tako pa sva šla premočena domov :-(.

V detajlu smeri ni panike, jaz sem ga zlezel bolj po levi, Dare pa po desni. Edino stojišče (in tudi naslednje) je pa malo nelogično. Če bi oba prestavili 3m višje bi bilo precej bolj udobno, vrvi pa je še več kot dovolj. Naslednji trije raztežaji niso omembe vredni. Za spust so stojišča opremljena. Z dvojno vrvjo se pride naravnost do nahrbtnika v dveh spustih. Priporočam.