Kategorija: Obvestila

Že lansko leto, ko sem pomotoma zašel v ta del stene, sem spodaj opazil tanko poč, ki se kasneje razčleni, pa vendar ohranja linijo do vrha. Takrat se je razvila ideja, ki sva jo z Anžetom Klaričem(AO Matica) realizirala danes. Splezala sva novo smer v skrajnem desnem delu Kamenkovega stebra. Ta sama po sebi ni nič kaj posebnega, ima pa po mojem mnenju najboljšo skalo(z izjemo dveh odsekov) v celotni JV steni. Smer sva splezala na pogled. Za PP je poleg treh klinov, zelo priporočljivo imeti manjši set zatičev ter set BD prijateljev s tem da je velkost 0.75 potrojena, 1 in 2 pa podvojena. Tudi mikro pridejo v poštev. V smeri sva pustila 4 kline od tega je prvi v detajlu prvega raztežaja, ostali trije pa na sidrišču. Prav tako pa ja na detajlu drugega raztežaja ostal zagozden mikro metulj. Kljub temu, da v smeri nisva našla nobenih sledi predhodnikov, ter da v vodničkih ni sledu o tej liniji, se mi zdi čudno, da je le-ta ostala nepreplezana.

Ime: Čók                                                                                                                             Dolžina: 120m (dva daljša raztežaja ali trije krajši),                                                         Ocena: VII/VII-                                                                                                                   Prv(PP): Matija Volontar(AO Jesenice), Anže Klarič(AO Matica)

Opis: Plezati začnemo 2m desno od vstopa v Deževno smer, po kaminu. Ta se po nekaj metrih prelevi v zajedo, ki vodi do manjše votline. Tej se izognemo po levi, tako da pridemo na travnato polico(IV+). Naravnost gor po poči (k), ki se po cca. 8m razčleni (VII/VII-). Splezamo v lažji svet in nad sabo opazimo velik travnat trebuh (V), na njem pa malo polico (kkk). Od tu naprej naravnost v rahlo previsen ožji kamin. Na njegovem izstopu pa proti desni čez previs(zagozden mikro BD) in po sistemu poči do vrha (V).

Vris in skica spodaj.

Lep dan, možnost dopusta in vinjeta od prejšnjega tedna, so me zopet zvabili na sneg. Kam drugam kot v Malto, cilj pa vzhodni sosed bolj znane Kolnbreinspitze. Sneg vse sorte, zaenkrat še zvezno do avta.

Danes dopoldne sva s Tomažom zlezla to smerco nad Vršičem. V smeri po poličkah ogromno drobirja. Drugače pa nobene spremembe.Štanti ok:) , vmesna varovanja tudi ok.  Za otvoritev v plezalno sezono čist ok. Skala čez celo smer suha. Kratka a sladka:))

Pretekli konec tedna nas je 10 članov našega odseka obiskalo to lepo plezalno področje na avstrijskem Štajerskem. Predhodnica sva bila midva z Rajcem, ki sva se na pot odpravila že v petek zjutraj (ja, nekateri smo po nenatančnem navodilu naše načelnice vzeli dopust). Opoldne sva bila pod steno Rotewanda, ki se je ravno prav osušila od celonočnega deževja. Zvečer so se pridružili še ostali: Mirko, Darko, Katarina, Raf, Maja, Sandra in Nanika. Zopet smo koristili gostoljubnost gospoda Huberta in prespali v šotorih ob njegovi apartmajski počitniški hišici, kjer smo imeli na razpolago WC in kuhinjo, po želji pa tudi postelje. V soboto smo že ob sedmih ZJUTRAJ vsi odšli v steni Rotewanda in Rothelsteina, ter preplezali vsaka naveza po dve smeri. Zvečer sta nas zapustila Dare in Mirko, ostali pa smo dodobra izkoristili še čudovit, a že kar malo prevroč nedeljski dan. Cilj vseh štirih navez je bila JZ stena Rotelsteina oz. Ratengrat. Naveze s tečajniki so napadle Alte SW-Wand 300m, kjer so dobili tudi prve izkušnje plezanja v vodstvu , midva s Katarino pa dve nekoliko krajši (Sudpfeiler in Amtschimmel). Super spomladanska plezarija.

Zaključili smo jo kot se spodobi – s turo v dolino Malte in naprej proti Kölbreinspitze (2939 m). Čeprav so napovedovali pooblačitve po 12 uri, se nismo odločili za vstajanje ob nehumani uri sredi noči, ampak ob bolj normalni 5 uri, kar se je izkazalo za dosti razumno potezo. Sneg ob vzponu ni bil več tako trd, da bi bili potrebni srenači, torej brez zoprnega kovinskega žvenketanja pod nogami. V zgornjih nadstropjih naše ture, je bila snežna podlaga tako lepo gladka in ravno prav ojužena, da je kar vleklo navkreber. So pa vremenarji dobro »udeli« – okoli 11 ure so se začele kopičiti megle okoli vrhov. Zaradi tega in pa ker nismo mogli dočakat smučarskih užitkov, smo vrh (ki je le par dest metrov višje) tokrat izpustili in se na sedelčku pri križu pripravili za spust. Popolne užitke je občasno pokvarila le rahla megla in difuzna svetloba, v glavnem pa za vriskat (ane Nanika).

Razmere bodo po mojem ugodne le še kak teden ali dva, zato se kandidati podvizajte.

Zmagali smo Maja, Nanika, Rajc in Raf.