Kategorija: Kje smo bili

Po včerajšnem iskanju razmer v kotu z Domčem, sva danes z Igorjem Kremserjem ubrala bolj ziher varjanto v Begunjščici. Pridružila sta se nama še korošca Rok in Franc.

Izbrali smo si smer AGT, ki je nadaleč izgledala čudovito, trak dovolj širok in debel za varno plezanje. Prvih 100m je odličnih in precej strmih, ni pa za tiste ki imajo radi dosti varovanja. Kasneje sem poizkušal direktno čez drugi skok a je bil led zelo prhek in slabo sprijet s skalo, zato smo ta del obvili po Kozorogovi in se malo višje vrnili v smer. V srednjem delu smo precej gazili po napihanem a začuda precej stabilnem snegu, višje pa so bile razmere spet dobre.

Sestopili smo po sestopni grapi ki pa je prece razrita od vseh teh pešakov in smučarjev.

Včeraj smo Ata, Božo in moja malenkost šli do Erjavčeve koče. Skupaj z Volontarjem smo pomagali Milivoju urediti dostop do črpališča vode.

Gor smo šli večinoma po cesti. Dol sva z Božotom usekala par bližnjic (bila sva s krplji). Ata je bil na dilah. Čudovito vreme in razgledi so naredili pot zelo kratko.

S sondami smo kar posrečeno ocenili kje naj bi bil rezervoar in začeli kopati. Kopanje je šlo relativno hitro. Lopat in dobre volje ni manjkalo. Na koncu je sledila še manjša ureditev okolice.

Z Benjaminom sva danes šla pogledat do konca eno grapo, ki jo je Benjamin našel, ko je zadnjič malo raziskoval pod skalnim robom. Na začetku je malo siten skok, nato pa sva večinoma sledila sveže sledi najboljšega vodnika – gamsa, ki je šel pred nama. Snega je z višino vedno več a do vrha hodiš po zemlji. Pri dveh prečenjih je potrebno malček previdnosti, za kakšen plaz pa ni panike ( še ).

Na vrhu mrzlo, vetrovno zato sva hitro v “nožnohrbtnobočnoritnem” slogu sestopila v dolino. Kosilo sva zaslužila, pivce pa, no ja…

Prejšnjo nedeljo sva šla z Majo na Viševnik. Kljub slabi napovedi je bilo cel dan sončno. Snega je bilo na določenih mestih napihanega vsaj en meter. Za nazaj je bilo potrebno nataknit direze.

Dušan in Maja

V nedeljo 12.1. smo se množično podali na eno zlo lahko turo v Nocke. Izhodišče za večino tur (kakih 10 vrhov) je Schönfeld (1730m) nad Innerkremsom. Do tja kako uro in pol vožnje (po avtocesti!! …).

Zapodili smo se v breg, jaz zadaj peš in z dolgo faco, saj sem doma za vrati popustil kože za smuči, zato sem se vso pot zmerjal z luknjačem, ker sem pač bil primoran hoditi po špuri – zraven se je res grdo prediralo  – zgaženo pa tam okoli ni nič. Po dobri uri smo  v prijetnem sončnem dnevu stali na vrhu. Smučarija je bila v zgornjem delu kar v redu (tudi malo še nepredelanega snega), nižje pa trdo in zgarbano. Sneža zadovoljna, dan prijeten,  le mal daljša tura bi lahko bila.

Bili smo: Mirko, Darko, Mare Š., Vlado, Sneža, Janez P., Maja in jaz