V nedeljo smo tečajnike peljali na skupno turo. Do sedmih se nas je pred Kovinarsko kočo v Krmi nabralo osem. Zasedba sicer ni bila tako številčna kot pred štirinajstimi dnevi, ko smo se šli čistilke in vzdrževalce v bivaku IV, pa vendar … enkrat eni, drugič drugi, pa bo cel ferajn počasi skozi. Vzpeli smo se po lovski poti pod ostenjem Debele peči, kjer smo v prvem delu poti po tolikem času še vedno morali prakticirati skoke čez ovire. Pri spominski plošči smo tečajnikom nekoliko osvetlili lažje plezalne cilje v Debeli peči, seveda pa ni šlo brez spraševanja, po kateri poki že ima Matija namen splezati svojo naslednjo devetko. Tečajniki so po strmem in brezpotnem terenu pokazali veliko mero suverenosti, tako da je pohvala na mestu. Da pa ne bomo rekli, da jih v celem dnevu druženja nismo ničesar naučili, smo na najtežjem odseku naredili pokončno vrvno ograjo, ki je prišla še kako prav, saj smo vsi imeli možnost izkusiti, kako zelo so krušljivi slovenski hribi. Na vrhu Brda je bila obvezna malica, med katero so tečajniki imeli čast pokazati svoje znanje do natančnega pomena besed pravilni odnos do nadrejenih. Sestopili smo mimo Lipanskih vratc po markirani poti.
Udeleženci: Dare, Božo, Mare, Rok, Gregor, Sašo, Romana, Katarina.
