Me je že dolgo imelo, da bi se enkrat povzpel na martuljški greben še po tem slikovitem, starem, pastirskem pristopu. Pridružil se mi je še Mare in današnje prosto dopoldne sva izkoristila za to turo. Spotoma sem se povzpel še na vrh Tičarice (2075m). Razmere do Škrnatarice kopne in (pre)tople. Sestopila pa sva po vzhodnem žlebu, kjer prav pridejo cepin in dereze, na Gulce in po PP v Vrata. Slike pridejo, če jih bo dodal Mare.
Škrnatarica-Dovški križ
Danes sva se z Igorjem povzpela na Škrnatarico in nadaljevala po grebenu do Dovškega križa. Snega je le za vzorec in težave (da ne veš kam stopiš in da skriva požled na osojnih straneh), temperature pa sredi dneva prijetno pomladanske. Razen 6 obiskovalcev na Kukovi špici in gamsov, ni bilo nikjer žive duše.
Okolica Briancona
pecka
Hochalmspitze (3.360m)
Včeraj smo se kljub ne najboljši napovedi z Žigom in Urošem odpravili proti Malti. Zjutraj je bilo 8 stopinj, veter in visoka oblačnost. Odpravili smo se v smeri Oberlercherspitz, a vreme je še kar držalo in na sedlu smo se podali na dolgo prečenje proti Preimelscharte do ledenika. Tam se je že skoraj zjasnilo, veter je ponehal in v odličnih razmerah smo dosegli vrh. Smuka do omenjene škrbine odlična, zadnji del pa že po precej mokrem snegu, ki se na srečo ni preveč prediral nazaj do izhodišča. Med prečenjem in tik pred koncem je potrebno ponekod že sneti smuči, proti Kolnbreinspitze je snega več. Posebna odlika ture je bila tudi ta, da smo bili na hribu popolnoma sami.