Avtor: Peter Ramuš

Danes sem odšel na eno malo manj znano turo na enega bližnjih Nokov nad vasjo Arriach (cca. 1300m). Že na izhodišču je bila temperatura precej nad lediščem, temu primerne pa tudi snežne razmere. Delale so se ogromne cokle (sam sem si kriv, ker nisem impregniral psov), tako da me je pomalem že zapuščala volja po osvojitvi vrha. Na srečo je bila cesta spodaj prevožena z motornimi sankami, višje pa so se razmere malenkost izboljšale. Najvarnejša varianta pred plazovi poteka direktno po južnem slemenu tik ob bodeči, žičnati ograji, ki me je ob avstrijskem soldatu na Korenu in njene sorodnice na naši južni meji, nehote spomnila, da je očitno naša lepša prihodnost v EU že za nami…

Danes z Alešem v rahlem sneženju, a dobri vidljivosti na ta zaobljen hrib nad Milštetrskim jezerom. Zgoraj fina zima s precej pršiča, spodaj pa rodeo po gnilcu s skorjo, a se da do avta pri kmetiji Spieler (cca 1200m).

Aladin je kazal , da bo vreme v nedeljo držalo do 10 ure, zato sem se zgodaj odpravil na Belščico. Mal čez 8 sem smučal z vrha do Betonske bajte po odličnem pršiču, čez 5 minut pa je bila že megla. Tudi spust do planine Stamare in do odcepa za Trilobit je bil po južnem snegu popolnoma o.k., nižje v gozdu pa je snega malo premalo za brezskrbno smuko; kljub temu skoraj do avta za ceno enega manjšega servisa smuči. Ob 10 so bile na vetrobranskem steklu prve kaplje…Fotoaparat zaradi praznih baterij ni sodeloval

Za danes sva bila z Božotom zmenjena za obisk enega plezališča. Zjutraj pri nas ni izgledalo prav prijazno, zato sva se odpeljala čez Karavanke. Obiskala sva plezališče nad vasjo Dobriach, ki ponuja tudi nekaj smeri čez celotno 125m visoko steno Breitwanda. Izbrala sva Mamuta, ki ponuja konstantne težave okoli 6a+ s še malo težjim izstopom (6b). Dan sva končala s frikanjem krajših smeri in to v kratkih rokavih. O.K. če bi bilo ob morju tako pa  sredi zime, v Avstriji…katastrofa.

Včeraj sva bila z Rokom v Sappadi. Lo Specchio di Biancaneve postreže s petimi polnimi, ne pretežkimi raztežaji (III+/IV- 250 m). Žal pa je to eden redkih plezljivih slapov v okolici in zato nisva bila edina obiskovalca. Kljub temu je to zelo lepa in priporočljiva tura za začetek sezone. Danes sva bila z Maticem v Zajzeri. Piccolo Nabois je lepo plezljiv, žal pa ga po združitvi s “Platami”(Placce Paralele) preseka 20 m kopnine in zadnji “zug” ni plezljiv. Sta pa spodnja dva raztežaja vredna obiska, prav tako začetek prej omenjenega slapu. Lepa Furlanka snubce zaenkrat še odganja s precej skopo zalogo ledu. Ker sva imela čas, sva se odpeljala še do topa, kjer Fortin tudi še ni povsem nared, prav tako nekaj metrov manjka še Rajbeljskemu slapu. Upajmo, da bo mraz vztrajal, čeprav se mi zdi, da je letos bolj problem v pomanjkanju vode.