Avtor: Peter Ramuš

Kljub relativno majhnemu naboru plezljivih slapov smo se še enkrat odpeljali v dolino Malte. Nabralo se nas je sedem (Nanika, Metod, Marko Š ter Jao in Tina, pa še midva z Markotom N.). Pri solidnih 13 stopinjah minusa smo se zapodili v Srednji in Mali Maralmfall. Slapovi ležijo na južni strani, zato nas je za kako urico pogrelo tudi sonce. Cesta z verigami prevozna do Gmunder hutte, presenetljivo kljub nedelji ni bilo gneče (pravzaprav smo bili v “naših” slapovih sami)

V soboto smo šli z Maretom in Metodom preverit razmere v dolini Malte. Štartali smo zgodaj zjutraj z Jesenic, pri spodbudnih -6 stopinjah. Ob prihodu v Malto je termometer ob močnem fenu kazal nevzpodbudnih +4. Kljub temu smo splezali slap Aluhol. Sicer je malo strmejši kot ponavadi, ledu ni v izobilju,  plezljiv je le po levi strani, a led je bil do plezalcev prijazen, le malo mokro je bilo vse skupaj. Plezalo se je še Dreifaltigkeitsfall, ter sprednji in srednji Maralmfall. Klasike Malte (Katedrala, Gamsek, Wintasun, Superfeucht in Strannerbach) so za plezalce še vedno zaprti. Na to opozarjajo številne opozorilne table in prepoved več kot očitno tudi upoštevajo, saj ni bilo opaziti plezalcev v tem območju. Ostalo ni narejeno. Razmere so torej bolj za silo, smo pa bili zato v slapu sami. Danes smo z Rujem in Janžem iz NŠG na daljavo “nadzirali” ledni tečaj AO Jesenice pod Prisankom:)

V soboto smo z Janžem in Rujem preživeli dan na Pokljuki. Obiskali smo Debelo peč in Brda ter se spotoma učili uporabljati cepin in dereze. Na vrhu Debele peči se mi je pogled ustavil na Kukovi špici in tako je nastala ideja za nedeljsko turo. Danes zjutraj sva se z Gorazdom odpravila proti SV razu omenjene gore. Prehod na Kukove prode sva našla brez težav. Sledilo je nekaj gaženja, saj je veter na vzhodni strani Kukove špice odložil precej snega. Na samem grebenu naju je pričakal nepredelan sneg in dokaj močan veter, zato sva iz nahrbtnika izvlekla 30 m vrv, ki nama je pomagala čez nekaj malo bolj sitnih prehodov. Nadaljevanje proti vrhu je nato zopet lažje, sledil je le še sestop po dobro shojeni normalki na Gulce in v dolino.

Za sobotni družinski izlet sem izbral gorsko skupinico Packalpe nad Labotsko dolino (Lavanttal). Ležijo nekoliko severneje od Golice (Koralpe) in ravno nasproti Zirbitzkogla, ki smo ga z ao-jem obiskali lansko zimo. Pričakovali smo dokaj kratko turo na najvišji vrh omenjene skupinice, to je Ameringkogel (2187m). Gre za en lep, položen, travnat hrib, skoraj brez snega, skratka primeren za obisk z otroki. Se pa je tura izkazala za pravo “alpinistično”. Avto smo zaradi ledene ceste pustili globoko v dolini in si tako turo precej podaljšali, nad gozdno mejo pa nas je pričakal silovit veter. Kljub temu smo osvojili dva vrhova (Weissenstein 2160m in Ameringkogel 2187m) ter se še do teme vrnili k avtomobilu.

Še vedno je potrebno iskati sneg pri sosedih, na žalost. Danes sem se pridružil Žigu in njegovi klapi. S kombijem smo se zopet odpeljali skozi oba Turska tunela in si za izhodišče izbrali vasico Kleinarl. Povzpeli smo se na Grundegg. Snega je nekoliko manj, kot ga je bilo pred tednom na Schilcheku. Malo se je še posedel, nekaj je dodal veter… za popolnoma brezskrbno vijuganje bo potrebna še kaka pošiljka. Sicer pa solidna tura z dobrim jurjem višincev, nizkimi temperaturami, ki še vedno omogočajo smučanje po pršiču in z dobro družbo. To pa je tudi to, po kar smo prišli…