Avtor: Peter Ramuš

Na drugi strani Turskega tunela, torej že na Solnograškem, ga imajo. Žiga je že včeraj preveril razmere, ko je bil pod Sichelwandom. Danes sva se odpravila  na Schilcheck, ki je s svojim ravno prav strmim in z redkim gozdom poraščenim vzhodnim pobočjem, ponudil prvovrstne smučarske razmere. Glede višine puhca, v izogib pretiravanja, raje kot slab meter rečem, da ga imajo dobre pol metra. Skratka, pod smučkami nikakor ne škrta. Bolj kot fotografiji, sva se posvečala snegu, zato so fotke precej kilave.

 

Pri domu Trilobit se nas je zjutraj zbralo devet udeležencev skupne ture. Skozi Medji dol smo se povzpeli do planine Seča, od tam pa po malici proti mejnemu grebenu, kjer poteka omenjena grebenska pot. Po prvem, z gostim rušjem poraščenem delu grebena, dosežemo zahtevnejši skalnati del. Le ta je zaradi snega in požlejene skale zahteval popolno zimsko opremo, pa tudi plezalni pas in kak konec vrvi je prišel prav. Malo zaradi kakega manjkajočega dela opreme, malo pa tudi zaradi megle in vetra, ki sta se pojavila v tistem trenutku, se odločimo, da se razdelimo v dve skupine. Ena se je vrnila do planine Seča in se od tam odpravila po običajni planinski poti, štirje pa smo nadaljevali po Skalaški in dosegli Mali Vrh (2017m) v grebenu Belščice. Združili smo se zopet na Hrašenski planini in se od tam skupaj vrnili preko planine Stamare na izhodišče. Hvala Maji za odlično idejo, udeležencem pa za prijetno družbo.

 

Vpliv sredozemskega jugozahodnika je segal le do Karavank in Karnijskih alp, zato je bilo posledično pri severnih sosedih vreme sončno in toplo. Soboto sva s Saro preživela v Breitwandu nad Miljskim jezerom. Plezala sva smer Speedy (6b, 120m). V nedeljo pa smo se v številčnejši zasedbi odpeljali v dolino Maltatal. Skupaj z otroci in družino Košir smo obiskali plezališče v steni Lackenkopfwand, Jao in Čaro pa sta z dvema pridruženima članoma obiskala daljše smeri v steni Schluchtwand in Humuspfeiler.

…pa ne v ali o snegu, pač pa še vedno v topli apnenčasti steni. Včeraj sem ponovno obiskal južno steno V. Koritnika nad Mokrinjami. Tokrat sva plezala z Mašo in sicer smer Wintertraum (6b). Opremljena je za športno plezanje, dostop in sestop ter gorsko okolje, pa dodajo smeri malo alpskega pridiha. Še vedno za kratke rokave…

Ker nam je Omiš splaval po vodi  in to dobesedno, smo se člani predvidene odprave pridružili tistim, ki so iskali lepo plezarijo in vreme severneje, v Grazer Berglandu. Tako se nas je skupaj nabralo dvanajst. Obiskali smo stene Rote Wand, Rothelstein in Brunntalwand. Stene tega območja kljub temu, da na pogled izgledajo precej poraščeno,  ponujajo prvovrstno plezarijo v kompaktni skali. Trije sončni dnevi so nam tako še prehitro minili. Hvala PD-ju za kombi, gospodu Hubertu za njegovo velikodušno gostoljubje in udeležencem za prijetno družbo.

p.s. dodajte še kaj slikc