Nase bivanje v Yosemitih se počasi bliža koncu. Plezali smo kar precej. Vsi smo se navadili na granit, tako da nam sedaj ocene do 5.10d ne predstavljajo več večjih težav (če le ni kamin ali offwidth). Poleg kar nekaj krajših smeri smo pa plezali tudi daljše.
Za prvo večjo steno sem se odločil bolj po naključju, ker sta se Neli in Nejc prehladila. Zato sva z Nacetom popoldne odšla v steno Washington Columna, kjer sva preplezala smer South face (5.10b, C1+, 400m). Popoldne tri raztežaje do ogromne police, kjer sva prespala, zjutraj pa sva izkoristila nižje temperature in odhitela do vrha, kjer sva stala po 6,5 urah plezanja (in uro pa pol prejšnji dan). Do police sva plezala prosto, nato pa večinoma tehnično po tenkih strmih pokah. Za oba je bila to prva tehnična smer, za Naceta pa celo prva smer, daljša od treh cugov. Na tem potovanju je prvič sploh plezal trad smeri.
Po dnevu počitka smo se vsi štirje podali v smer East Butress v El Capitan (5.10b, 450m). Smer sicer ne spada med prave El Cap smeri a je vseeno lepa. Spodaj poteka po lepem granitu, ki se kasneje spremeni v sivkast in zelo gladek diorit. Plezanje je malo zoprno, a ne porajtaš, ker je ambient res izvrsten. Podobno kot ultra klasike v Dolomitih.
Po še enem dnevu pavze pa je bil čas za eno večjo steno. Z Nejcem sva zarinila v Half Dome, Regular NW Face (5.9 C1+, 750m). Po dolgem in strmem dostopu sva začela plezati šele ob desetih, in ravno do noči priplezala do bivaka, ki pa je bil zelo neudoben. Plezarija je odlična, smer je večinoma previsna, tako da je tehnika kar zanimiva, če nisi navajen. Sploh Nejc je pizdil nad kaminom v sredini, ki naj bi bil čisto lahek. Naslednji dan sva stala na vrhu po skupaj dobrih 14 urah plezanja. Vse smeri bi sicer lahko splezali v enem dnevu a smo se raje odločili za lagano-sportski pristop, ker nas je bilo malo strah nočnih sestopov zaradi divjih zveri. Pa še logistika je lažja če se lahko z busom pelješ do izhodišča. Imamo pa jutri se en dan za plezanje, nato pa gremo domov.
