Omiš

Za prvi maj sva se v upanju da so se vremenarji zmotili z Neli napotila v Omiš. Nastanila sva se v kampu Lisičina, ki je odličen plezalcu(in študentskemu žepu) prijazen kamp. V kampu je plezališče, do najbližje stene je 5 minut dostopa.

Prve dva dneva je vsako noč deževalo, zato sva izbirala bolj suhe južne stene in malo frikala.Zlezla sva Skriveno slato v komornjaku in Canadair ter Forma Piva v Stomorici. Predvsem zadnja preseneti z precej pokonc cugi in težkimi detajli za oceno.

Naslednji dan naju je med ogrevanjem v plezališču napralo zato sva se odločila za dan pavze. Ampak kasneje, ko se je zjasnilo nisem zdržal v kampu, zato sem šel malo plezat. Najprej sem bolj kot ne po pomoti soliral prvenstveno smer, ki sem jo glede na grmovje na eni polici poimenoval Grinšpon(V/IV 120m). Sem pa v smer zašel, potem, ko sem iskal obvoz čez mokro plato v prvotno izbrani smeri. Kasnej sem splezal še popoldansko, ki je lepa smer, ki išče težave.

V sredo sva spet frikala, jaz sem bil utrujen od prejšnjega večera, zato sem malo poplezaval, izkazala se je Neli, ki je splezala svojo prvo 6c+.

Plezala sva še v petek, nad kampom sva pred odhodom domov zlezla Ostrino. Lepa smer, kazita jo le dve goščavi. Ena na prvem štantu in ena v zadnjem raztežaju.eč plezanja, kot pa je izgledalo ob pogledu na vremensko napoved.

 

 

Kamnolom

Danes sva z Igorjem Kremserjem splezala Kamnolom v begunjski vrtači.

Lepa smer, mestoma zanimiva z dobrim varovanjem in pa večjo naklonino kot pa izgleda od spodaj. Smer se mi je zdela v splošnem lažja kot AGT a z težjimi detajli.

Razmere odlične, gužve nobene, sva pa cel čas gledala kolone proti domu na Zelenici.

Nekaj se pa le najde za splezat

Po včerajšnem iskanju razmer v kotu z Domčem, sva danes z Igorjem Kremserjem ubrala bolj ziher varjanto v Begunjščici. Pridružila sta se nama še korošca Rok in Franc.

Izbrali smo si smer AGT, ki je nadaleč izgledala čudovito, trak dovolj širok in debel za varno plezanje. Prvih 100m je odličnih in precej strmih, ni pa za tiste ki imajo radi dosti varovanja. Kasneje sem poizkušal direktno čez drugi skok a je bil led zelo prhek in slabo sprijet s skalo, zato smo ta del obvili po Kozorogovi in se malo višje vrnili v smer. V srednjem delu smo precej gazili po napihanem a začuda precej stabilnem snegu, višje pa so bile razmere spet dobre.

Sestopili smo po sestopni grapi ki pa je prece razrita od vseh teh pešakov in smučarjev.

Faschaunereck 2614m

Letos mi je ratal združit obisk pri Neli v BKK, smučanje in silvestrovanje. Ker sem bil v petek razočaran nad količino snega sem se raje odpeljal malo bolj na zahod, do malte. Odločitev se je izkazala za pravilno, saj sem cel dan hodil in smučal po soncu. Poleg mene pa še precej drugih ljudi.
Pripelješ se do Leonardhutte na 1600, smuči obuješ na parkirišču in kmalu zaviješ iz ceste na 700m visoko flanko. Malo se vleče ker je naklonina konstantna, okolica pa tudi. Na grebenu te čaka še pol ure do vrha. Čisto iz vrha nisem smučal, ker je spihano, se pa da peljat od par metrov pod vrhom do avta. Sneg je bil odličen, zgoraj pršiča čez čevelj na trdi podlagi, spodaj pa ga je malo manj. Zgoraj je dovolj široko da najdeš kakšen nedotaknjen konec, spodaj pa je vse zvoženo.

Začela se je zima

V sredo sva bila z Neli na viševniku. Ker sva bila malo bolj pozna sva smučala v zgornjem delu po bolj mehkem snegu. Ko pa sva prišla nižje v graben pa sva prismučala v senco in na trd sneg. Za prvo smuko ok.

V petek sva šla pogledat slapove. V krnici sva plezala prvi slap. Narejen je tud drugi. V prvem je vstopna sveča rahlo rahitična z eno veliko luknjo v sredini skozi katero te lepo stušira med plezanjem. V teh razmerah je ocena okoli Wi4. Kasneje ko se slap položi sva plezala po suhem ledu čez položne kaskade še tri cuge do vrha. Neli je bila precej zadovoljna ker enkrat za spremembo ni bila utrujeno po slapu.

Včeraj pa sva z Domnom Petrovčičem (AAO) plezala Jesih-Potočnik v Debeli peči. Štartala zgodaj zjutraj in bila v dobri uri pod steno. Malo je bilo treba gazita, saj je veter zamedel sledi predhodnikov. V steni so bile razmere spremenljive. Plezala sva po vseh možnih vrstah snega in ledu. Nekaj je bilo tudi suhe skale. Spodaj večinoma po travah, v kaminih pa sva našla nekaj tankega ledu. Smer je res odlična pozimi, vsi položni deli so pod snegom, nabere se pa 10 cugov lepega plezanja. Na vrhu sva bila po 7 urah. Sestopila sva v krmo po grabnu. Od začetka odlične razmere v prečki pod trapezom pa se je stvar zakomplicirala. Začela sav gaziti do jajc ali pa še čez. Kljub temu pa sva uspešno prišla nazaj do avta.