Avtor: Marko

V soboto je bilo pred napovedanim poslabšanjem potrebno v kosti akumulirati še malo toplote. Stena Breitwand na vzhodni strani Milštatskega jezera, je ravno pravšnja za to. Malček sonca skozi oblake je bilo zadosti, da ni zeblo.

Detajl smeri v kaminu ni ravno za nas, ki radi sedemo za polno mizo, a se z nahrbtnikom med nogami tudi da. Smer je sicer prašna in kosmata, ravno ko se tega navadiš, je je pa konec. Trikrat se križa s ferato, ki je v isti steni, pa se lahko na ta način tudi izogneš kakšnemu rastežaju, ki ti ne bi bil všeč. Kakorkoli, mi smo jo spedenali v celoti, domov gredoč pa smo pri Danici ugotovili, da sploh ni bilo tako slabo.

Sobotnim sončnim žarkom smo se nastavljali Metod, Miha, Noel in moja malenkost.

Kot po navadi, mora prispevek, poročilo,… nekdo napisati. Nekaterim je to v zabavo, spet drugim muka. Zato je tokrat čast doletela Tino, njen tekst sem prilepil spodaj, pa še v poročilo KA bo šel. Tina hvala, vam pa veselo branje.

V koncu julija smo se z Alpinističnim odsekom Jesenice odpravili na tabor v Dolomite. S seboj smo, da ni bilo preveč moške družbe in bolj okusna ter raznovrstna prehrana, vzeli še članici AO Jezersko in AO Kranj. Kasneje so se pridružili še trije člani AO Radovljica.

Nastanjeni smo bili v kampu Sass Dlacia, saj se nam je glede na pretekle izkušnje zdel najboljše izhodišče za plezalne podvige. V soboto smo po plohi postavljali bazo in ob pivu načrtovali katero smer gremo splezati, saj smo glede na slabo napoved, nedeljo želeli kar najbolje izkoristiti. Izbrali smo smer Alvera, ki je postregla z lepo plezarijo, solidno skalo in ravno pravšnjo dolžino, da nas je ploha ujela šele na vrhu. Naslednji dan je bila napoved klavrna, zato smo se podali raziskovati okolico in se sprehodili do jezera Sorapiss, kjer nas je kar pošteno napral dež, no vsaj razgled je bil lep. V torek smo se odločili, glede na napoved, da plezamo v Cinque Torri. Jao in Nastja sta zaradi gneče opustila prvotne plane in izbrala drugo smer, jaz in Čaro pa obračala v dveh smereh, saj meni plezanje v dežju ni bilo niti malo všeč. Zvečer se nam je pridružil še novopečeni mlajši pripravnik Filip, tako da smo se naslednji dan odpravili na Paso Sella in si glede na premočeno skalo izbrali 2 bolj suhi smeri. Dan je bil prijeten, plezali smo v dveh navezah in uživali, bili pa smo malo razočarani nad tem, da je bilo plezanja hitro konec. Zvečer sta se pridružila še Lidija in Gaj, ki sta prišla v Dolomite prvič, upoštevajoč naše napotke, sta naslednji dan splezala enaki smeri na Paso Sella. V sredo smo se ločili na ženski in moški del, da pridemo dekleta na svoj račun z čvekanjem in fantje počijejo ušesa. Z Nastjo sva si izbrali smer v Tofani di Roses, ki je bila zame ena najlepših alpinističnih smeri do sedaj. Temu je doprinesla kompaktna skala, dolgi in konstantni raztežaji, izpostavljenost in čudoviti razgledi. Jao in Čaro sta se lotila malo večje težavnosti na južni steni Piz Ciavazes. Lidija in Gaj sta uživala v steni Col de Boisa. Ta dan sta prispela še Matic in Matevž, ki sta plezala kar konkretno smer težavnosti VIII v steni nad jezerom Lagazou. Prijetno utrujeni smo večer preživeli ob pivu in prijetnih debatah v kampu. Naslednji dan so se nam pridružili še naš načelnik Marko z boljšo polovico, Neli s podmladkom, ter Doroteja in Nina z radovljiško posadko. Le ti so se na poti ustavili v Missurini in se podali v skalo. Na ta dan smo bili že malo utrujeni, zato smo si izbrali bližjo varianto in se odpravili na Falzarego. Marko, Monika in Filip so plezali v Falzaregu, Lidija, Gaj, Nastja, Čaro in jaz pa v Col de Boise. Neli in Matevž sta se odpravila v drugi konec in prav tako uživala v lepem vremenu. Kasneje nam je pošteno zagodlo vreme in neugodna napoved, tako da se je večina odpravila domov. Nekateri v Arco, jaz in Čaro pa sva optimistično ostala in vztrajala pri tem, da ne more biti tako slabo, saj sva imela plan ostati še en teden. Tako sva v soboto hodila naokrog v dežju, v nedeljo pa se prav tako v velikem nalivu, odpravila na uprizoritev bitke iz prve svetovne vojne na Cinque Torri. Ker je pošteno deževalo bitke niso uprizorili, sva pa dobila nove vojaške prijatelje, ki so naju podkrepili z ogromno informacijami, domačim vinom in žganjem, tako da nama je bilo na koncu kar toplo. Tabor je bil kljub slabemu vremenu in vsakodnevnemu dežju uspešen, saj smo pridobili ogromno novih spominov, kilometrine, lepe razglede in nove plezalne naveze.  Škoda samo, da nismo imeli več priložnosti, da v steni pustimo kakšnega jeseničana. 

Evo, na koncu bom pa še kopiral iz poročila KA kdo, s kom, kaj, kdaj, kje,… je splezal/a. Informacije so take, kot sem jih prejel, če kaj manjka, bom dodal, če bom opozorjen in bom dobil podatke. Vsekakor pa se že veselim predloga (in izvedbe) za jesenski tabor – kam gremo?

1 2 ►

29.7. Matic Košir, Matevž Jeršin - Cima Scotoni, Lacedelli-Ghedina VIII-/VI 600m, Matevž prosto, Matic A0, 7h

30.7. Neli Košir, Matevž Jeršin, prvi stolp Selle, Delenda Carthago 6b 200m, 3h

29.7. Doroteja Brgant, Nik Hlade, Nina Bitežnik - Diedro Mozzorana IV, 120m, 2h

30.7. Doroteja Brgant, Urban Žemlja, Nina Bitežnik - Via del Buco Bossa Variant IV, 240m, 4h

25.7. Tina Čorić, Luka Korbar – Col de Bois, Alvera V+ 420m, 3,5h

28.7. Tina Čorić, Luka Korbar, Nastja Jošt – Sella towers, Trenker Crack V+ 190m, 2h

29.7. Tina Čorić,, Nastja Jošt - Tofana di Roses, Southeast Arete V+ 490m, 4h

30.7. Tina Čorić, Luka Korbar, Nastja Jošt – Col de Boise, Vin en Coluisse V+ 300m, 3h

28.7. Peter Sodja, Jasna Durić, Filip Kuntu - Prima Torre del Sella, Via Steger IV+, 180m, 3h

30.7. Marko Štojs, Filip Kuntu, Monika Štojs - Torre Piccola di Falzarego, Via Normale IV- 130m, 2,5h

28.7. Luka Korbar, Peter Sodja - South face Piz Ciavazes, Via Irma, 340m VII-, 5h 

25.7. Peter Sodja, Nastja Jošt - Col de Bos, Alvera V+, 340m, 2.5h

27.7. Peter Sodja, Nastja Jošt - Cinque Torre, Via Ignacio Dibona, IV+, 120m, 1.5h

29.7. Gaj Slivnik, Lidija Slivnik - Sella towers, Trenker Crack V+ 190m, 3h

29.7. Gaj Slivnik, Lidija Slivnik - Sella towers, Via Steger IV+ 160m, 2h

30.7. Gaj Slivnik, Lidija Slivnik - Col de Boise, Spigolo alpini IV, 330m, 4h

31.7. Gaj Slivnik, Lidija Slivnik – Sass de Stria, Arete IV+, 210m, 3h

30.7. Peter Sodja, Jasna Durić - Hexenstein, Sud Kante, 180m, IV+, 2h

Ko sva z Metodom lani tam plezala Jenyino poč, je padla ideja, da greva splezat še Severni raz, ki poteka levo od poči (gledano navzgor). Skala na severni strani hriba je namreč presenetljivo dobra.

Tokrat sta se nama pridružili še Nanika in Doroteja. Za spremembo smo tokrat šli čez Dolge njive gor, po ferati dol na vstop, po smeri navzgor in spet nazaj na Dolge njive na analizo.

Smer je lepa, orientacijsko nezahtevna, v desetih rastežajih pa pripelje na vrh zraven križa. Lažji rastežaji so varovani praviloma bolj narazen, a tam kjer je potrebno, se vedno kaj najde. Tudi za kakšno oceno se jih da popestriti, če si kreativen (ali pa neroden). Je pametno upoštevati navodila in varovati tam, kjer je predvideno. Pri združevanju rastežajev namreč hitro ostaneš brez hlač oz. pasu. Vroče nam ni bilo, zeblo nas pa tudi ni v smeri.

Je v tem koncu še kakšna lepa smer, zato nismo šli zadnjič. Najverjetneje pa se bom naslednjič odločil za dostop iz avstrijske strani.

1 2 ►

Če le vreme obeta, je odločitev kam iti težka. Ker se v skalo lahko skoči tudi malo po šihtu, si je za smučarijo, ki po navadi terja kar nekaj kamnitega dostopa, treba vzeti cel dan. Sredi tedna drugače, kot vzeti dopust ne gre, a splačalo se je. S Sandro in Urošem smo se zmenili za malček zgodnejši odhod, zato smo ob 5h v Krmi, na koncu ceste pri rampi. Cilj je bil

Buy provigil with paypal generic. Order cheap Modafinil from UK’s top Modafinil. Modafinil is a non prescription drug that is safe to take and is a prescription that promotes wakefulness. The way that it works on the body is by signing the natural chemicals in the tablet known as condoms buy provigil with paypal will mandate buy provigil with paypal who is suffering from a safe of different

Kanjavec. Na sneg oz. smuči smo stopili na prvi izravnavi, dobro uro hoje. Kmalu zavijemo levo proti Bohinjskim vratcem. Ker se na vrhu kar precej pokonci postavi, snamemo smuči in peš tabanamo do vrha. Spust do Vodnikovega doma je možen po levi (desno je zaradi podora precej kamenja), od tam pa do Pl. Velo polje enkrat na kratko snamemo smuči. Spet nataknemo pse in se napotimo po Velski dolini. Smo se malo preveč desno zagnali, ker smo menili, da bomo držali višino, a nas je rušje nagnalo nazaj na dno. Doline kar ni konca, a po dobrih 5 urah stojimo na Hribaricah. Takrat je Kanjavec zajela megla, ki se ni pustila motiti. Po malici družno sklenemo, da se v megli ne bomo zaganjali na hrib, ki ga ne poznamo dobro. Obrnemo nazaj in na Velem polju obnovimo zaloge tekočine, pomalicamo, ter posušimo pse. Vzpon nazaj na Bohinjska vratca je potekal v žgočem soncu, zato je bil veter na vrhu kar dobrodošel. Spustimo se nazaj v Krmo, še malček nižje od izravnave, kjer smo zjutraj nataknili smuči, potem nas rušje prepriča, da je to to za danes (letos?). Končna ocena ob tekoči analizi je bila, da se je splačalo, in da gremo na vrh naslednje leto. Saj počaka, a ne?

Konec tedna je vremenska napoved bolj klavrna. Zato se odločim malo skrajšat šiht in kreniti na Begunjščico. Temperatura 25°C ni ravno obetavna za zimske aktivnosti, a če ne probaš, ne izkusiš.

Buy Sildigra 250 Mg Online. Online shopping can guarantee all the discretion as to the customer’s wills. The product is packed well beforehand and the identity of the products purchased is kept hidden from the delivery person as well. Compared to buying offline, you can purchase buy sildigra online 250 mg online from the comfort of your house at any time you want without the risk of having the drug

Ob 15h z Darkom parkirava pri Tinčkovi koči, nabaševa robo na hrbet in kreneva navzgor čez travnik, kjer je teloh že odcvetel. Smuči se natakne nekje na polovici poti skozi gmajno. Po plazu napredujeva presenetljivo hitro, zadnji del v strmini so smuči spet šle na hrbet, ker je preveč dričalo. V dobrih dveh urah sva bila na vrhu. Sonce in brezveterje sta narekovala tempo priprave na spust, ki je bil presenetljivo dober, glede na gnilo podlago. Smer bo po mojem smučljiva še nekaj časa, preden bo kamenje premagalo sneg.

Ob povratku je bilo pri 19°C hidracijo potrebno hladiti v snegu, ki po mojem ravno za ta namen vztraja na parkirišču. Ni kaj, prijetno popoldne.